Popotnik po Rožu

Recenzija Bukla

Tatjana Gregoritsch, Rožanka, ki je odraščala na Dunaju, je vodnik po Rožu napisala in objavila (2015) v nemščini, v prevodu Stanka M. Maršiča in uredništvu Adriana Kerta pa so vanj vključena številna dopolnila in poudarki, zanimivi in koristni za slovenske popotnike in raziskovalce tega dvojezičnega območja. Zanje je zgodovinarka Brigitte Entner posebej opozorila na obeležja, ki ohranjajo spomin na koncentracijsko taborišče na Ljubelju, trinajst obglavljenih Selanov in druge tragične dogodke iz obdobja nacizma. Avtorica je odkrivanje doline strnila v 26 poti, speljanih skozi dvanajst večjih naselij – od Šmarjete v Rožu in Borovelj do Rožeka in Bekštajna – ter po njihovi okolici. Povsod so ob kulturni in naravni dediščini omenjeni pomembni dogodki in dosežki, ki jih spremlja galerija njihovih udeležencev in (so)ustvarjalcev predvsem iz vrst slovenske skupnosti. Opisom poti so dodani osnovni podatki o trajanju, zahtevnosti in morebitnih variantah ter o zanimivostih, ob katerih se velja ustaviti. Pri lokalnih kulinaričnih posebnostih so posebej omenjene kmetije in gostišča, kjer še postrežejo po slovensko. Uvodne misli je prispeval Valentin Inzko, tudi Rožan, ki se je šele v zrelih letih, ko se je vračal s svojih diplomatskih poti, povsem zavedel, da živi v raju.

Iztok Ilich, Bukla 149

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.