Avrelij Lukežič

Recenzija Bukla

Razstavni katalog, ki je s spremnima besediloma obeh urednikov v slovenščini in italijanščini prevzel vlogo monografije, pregledovalca reprodukcij v nadaljevanju hitro prepriča, da je bilo z uvrščanjem Avrelija Lukežiča (1912–1980) brez temeljitejšega preudarka med »pozabljene tržaške slovenske umetnike« veliko zamujenega. In bi bilo še več, če bi slikar s pomembnim opusom kljub številnim razstavam utonil v pozabo, kar bi se bržkone zgodilo, če se za likovno zapuščino svojega očeta ne bi zavzel sin Livio Lukežič. Izkazalo se je, da je samouki slikarski kronist Žavelj, Škednja ter samega Trsta in Krasa ustvaril več kot tisoč del v različnih tehnikah. Razstava v občinski galeriji Veruda, ki je sledila, je opozorila, da si izjemno tankočutni umetnik zasluži več pozornosti likovne publike in stroke pa tudi bolj poglobljeno monografsko predstavitev.

Iztok Ilich, Bukla 152

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.