Eseji I

Recenzija Bukla

Eden najpomembnejših poznavalcev sodobne in moderne umetnosti, Igor Zabel (1958–2005), je bil tudi izjemen pisec in teoretik, ki se je aktivno udejstvoval na področju literature. Pred kratkim so pri cf/* (urednica Zoja Skušek in Igor Španjol iz Moderne galerije) izdali zbirko njegovih esejev, ki kažejo globino in širino njegovih zamisli na polju umetnosti. Uvodni del knjige predstavljajo njegovi pogledi na domačo, slovensko umetnost, od socrealizma, prek minimalizma do alternativne scene, sledijo študije primerov projektov Riharda Jakopiča, OHO, Emerika Bernarda, Marjetice Potrč in slovenski body art. Nato lahko beremo še njegova razmišljanja o vzhodnih in zahodnih umetnikih, o postkomunističnih projektih in retoravantgardi. Knjiga se končuje s kolumnami, ki jih je Zebel leta 2001 objavljal v Delu, in pomembnejšimi intervjuji, ki jih je dal za Sodobnost, Finance in Delo. Eseji I predstavljajo pomemben del Zebelove literarne zapuščine in poskušajo nadomestiti praznino, ki je nastala v slovenski umetnosti po njegovi prezgodnji smrti.

Renate Štrucl

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.