Pripoved v igranem filmu

Recenzija Bukla

Pri založbi UMco je izšlo kar nekaj del, ki se ukvarjajo s filmsko naracijo, najsi gre za scenarije, objavljene v knjigah (Zadnja večerja, Kruh in mleko, Petelinji zajtrk), za kultno McKeejevo Zgodbo ali za obsežni poglavji Zgodba ter Pisanje v Giannettijevem pregledu filmske umetnosti Razumeti film. Zdaj je izšla še zahtevna in natančna Pripoved v igranem filmu, ki jo je soavtor Svetovne zgodovine filma David Bordwell napisal pred več kot petindvajsetimi leti. Časovni odmik prinaša reference iz filmskih klasik (Dvoriščno okno, Oklepnica Potemkin, Žepar itd.), ki so današnjemu poznavalcu filma nekoliko odmaknjene, kljub temu pa predstavljajo temelje, od katerih se osnovno podajanje filmske snovi do danes ni kaj dosti odmaknilo. Bordwell se sprva razgleda po različnih naracijskih teorijah, že v drugem poglavju pa oriše ključni odnos med fabulo, sižejem in stilom, pri čemer fabula pomeni osrednji potek in zaplet zgodbe, siže pa celokupno dogajanje v filmu, ki fabulo podpira in nakazuje. Ta ločitev je nujna za razumevanje vseh nadaljnjih poglavij, v katerih primerja filmske forme in moduse naracije.

Žiga Valetič, Bukla 77

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.