Svetovna zgodovina filma

Recenzija Bukla

Kljub relativno kratkemu časovnemu razponu 115 let je svetovna zgodovina filma izjemno obsežna in kompleksna. Pričujoča knjiga ji sledi skozi 30 poglavij, razporejenih v šest večjih kronološko razporejenih tematskih sklopov. Ti se raztezajo na skoraj 900 straneh velikega formata, a še pri tem obsegu komaj pokrijejo najpomembnejše filmske teme na svetovnem nivoju. Pri tem ne gre le za zgodovino medija samega, ampak tudi za širši kontekst, v katerega je ta neločljivo vpet.
Osrednji pristop knjige sicer temelji na filmu kot mediju; velik del vsebine je posvečen vprašanjem organiziranosti filma v celoto, od strukture zgodbe do elementov filmskega stila in tehnike: mizanscene, osvetljave, fotografije, montaže in zvoka. Avtorja pa omenjene problematike ne preučujeta v izoliranosti, saj ju v skladu z naravnanostjo knjige zanima predvsem, zakaj prihaja do razmaha posameznih fenomenov v določenem času in prostoru: Kaj je botrovalo agresivni in vznemirljivi formi sovjetskega filma v obdobju po prvi svetovni vojni? Čemu tako intenzivna navzočnost glasbe v indijskem filmu? Kako so prijemi eksperimentalnega in avantgardnega filma pripomogli k ponovnemu vzponu sodobnega hollywoodskega filma? …
Iskanje odgovorov na zgoraj omenjena in podobna vprašanja zahteva tudi pregled ekonomskega, družbenopolitičnega in tehnološkega ozadja filmskega sveta, od prvih okornih poskusov z napravami kot sta praksinoskop in kinetograf, 70-mm filmskega traku, do digitalne revolucije. Avtorja med drugim razkrivata, zakaj se tehnične inovacije, kot so barve, široko platno in stereozvok, začnejo široko uporabljati šele v 1950. letih, čeprav so bile na voljo že mnogo prej, in analizirata, do kakšne mere ekonomska logika v ozadju filmov narekuje tudi same elemente filmskega stila, tehnike in žanra. Poleg namenskega poglavja, posvečenega političnokritičnemu filmu, se knjiga skozi celotno filmsko zgodbo dotika odnosa med filmom in družbenopolitičnim kontekstom. Ker je film tako globoko vraščen v družbeno tkivo, vsaka sprememba, do katere prihaja tu, odzvanja tudi v filmskem mediju.
Od prvih premikajočih se podob, ujetih na filmski trak, do pretočnih filmskih vsebin; od japonskega filma pred drugo svetovno vojno do indijske množične produkcije in nigerijskega videobuma; od imen, kot so Griffith, Eisenstein, Dreyer in Pabst, prek velikih auterjev Buñuela, Bergmana, Kurosawe, Bressona in Fellinija do Coppole, Spielberga, Lucasa, Lyncha in Burtona; od avtorskega dokumentarca, strukturnega in eksperimentalnega filma do sodobnih megafilmov. Celosten, vseobsežen in sintetičen pregled svetovne zgodovine filma, ki jo koncipira kot globalni pojav, brez priviligiranja umetniškega ali komercialnega, igranega ali dokumentarnega filma oziroma posameznih nacionalnih kinematografij ali ustvarjalcev. Integralna filmska zgodovina, zbrana v eni veliki knjigi.

Matic Večko

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.