Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 29 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Zgodovina slovenskega celovečernega igranega filma I.

Slovenski klasični film (1931-1988)
Peter Stanković
Zgodovina slovenskega celovečernega igranega filma I.
29,00 €

Ta knjiga pri nas ni v prodaji!


Naša spletna stran je namreč tudi informativne narave, podobno kot revija Bukla. Za več informacij o knjigi se obrnite direktno na založbo, ki je knjigo izdala (navedena na levi).

Založba Fakulteta za družbene vede
Leto izdaje 2013
ISBN 978-961-235-662-0

Tehnične lastnosti
trda vezava
24 x 16,5 cm
1.550 g
739 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
umetnost > film
zgodovina

Povej naprej

Založnik o knjigi

V sedaj že razmeroma dolgi zgodovini slovenskega filma je nastalo okoli 250 celovečernih igranih filmov. Žal je tako, da jih je od teh tudi v Sloveniji sami poznanih zgolj nekaj (gre za priljubljene komedije kot so na primer Vesna, Ne joči, Peter, To so gadi, Kajmak in marmelada in podobno). Toda v resnici je v vsem tem času nastalo zelo veliko dobrih in zanimivih filmov. Zgodovina slovenskega celovečernega igranega filma I.: Slovenski klasični film (1931– 1988) torej poskuša to pomembno poglavje iz slovenske kulturne zgodovine iztrgati iz krempljev vsesplošne pozabe. Njena posebnost je zlasti temeljitost obravnave, saj gre za do sedaj najpodrobnejšo analizo slovenskih igranih celovečercev do leta 1988. Delo obsega 740 strani in kombinira podrobne analize posamičnih filmov, različne podatke in pričevanja, še nikoli uporabljeno vizualno gradivo, analizo zgodovinskih kontekstov in podobno v kompleksno a pregledno celoto, kjer pa predmet obravnave niso zgolj filmi sami. Ker je vsaka estetska artikulacija, se pravi tu film, že v jedru eden od načinov, kako neka kultura misli samo sebe, je namreč Zgodovina slovenskega celovečernega igranega filma I. obenem tudi refleksija slovenske kulture nasploh. Avtor na primer opozarja, da je v slovenskem filmu mogoče opaziti niz ponavljajočih se tematskih poudarkov, ki pričajo o nekaterih zagatah slovenskega simbolnega univerzuma. Med njimi sta odsotnost stabilnih junakov in izrazito nelagodje v urbanem okolju. Analiza kaže, da se slovenski film iz teh okvirov ne zna prebiti, je pa lahko vsaj spodbuda, da te zagate prepoznamo, reflektiramo in morda celo presežemo v resničnem življenju.

Recenzija Bukla

In ko smo že mislili, da se na področju slovenskega filmskega zgodovinopisja dolgo časa ne bo zgodilo nič novega, saj so nedavno izšle knjige Filmografija slovenskih celovečernih filmov 1931– 2010 (uredil Samo Rugelj), Zgodovina filma na Slovenskem 1896– 2011 Zdeneta Vrdlovca in Maškarada: Strašne fantazije slovenskega filma (1948– 1990) Marcela Štefančiča, jr., je s svojo različico zdaj nekoliko nepričakovano udaril še Peter Stanković, sicer izredni profesor na katedri za kulturologijo ljubljanske FDV, ki je leta 2005 že napisal knjižico o slovenskem partizanskem filmu z naslovom Rdeči trakovi. V obsežnem, barvno ilustriranem delu Stanković postreže s svojo analitično prizmo, nekoliko drugačno od tistih iz prej naštetih knjig, saj zgodovino slovenskega filma razbije na desetletja ter skuša znotraj posameznega desetletja poiskati tudi neko vsebinsko ali pa strukturno koherentnost, ki veže filme posameznega obdobja. Trideseta leta so v tem smislu neke vrste zastranitev, saj smo imeli samo dva celovečerna filma, prav tako štirideseta leta, ki so obdelana v kratkem poglavju Slovenski film med drugo svetovno vojno. Malce daljše je poglavje, Povojna kinematografija: Triglav film in revolucionarna agitacija, monografija pa zares vzleti šele v nadaljevanju. Petdeseta leta ima avtor za desetletje komercializma in pojava Vibe kot alternative, šestdeseta leta so bila po avtorjevem mnenju ključna za vznik avtorskega filma, sedemdeseta leta ima za desetletje filma dediščine, umetniškega filma, komercializma in socialnega feljtona, v osemdesetih letih pa se že čuti avtorska ustvarjalna kriza, ki se je do konca tega desetletja samo še poglobila. Stankovič tako knjigo sklepa z omnibusom P. S., ki dobro ponazarja to vse bolj izpraznjeno desetletje, hkrati pa je to zadnji film pred Kozoletovim Remingtonom, v katerem prvič vidimo ameriški avto. V tem je avtor knjige videl tudi praktično prelomnico za delitev zgodovine v dva dela. Čakamo na nadaljevanje!

Samo Rugelj, Bukla 103

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...