Glasba

Recenzija Bukla

Glasba je nedvomno več kot privlačna tema za veliko enciklopedijo, saj: sega daleč v preteklost (ljudje so že pred več deset tisoč leti ustvarili različne preproste inštrumente in skušali iz njih izvabljati urejene in povezane zvoke); je imela pomembno vlogo pri vzniku civilizacij (od stare Grčije naprej); se je kasneje na raznovrstne načine in s svojimi inštrumenti ter glasbenimi ter tonskimi pristopi razvijala povsod po svetu (afriška, indijska, indonezijska in evropska glasba se med seboj zelo razlikujejo); je izjemno pomembna, raznovrstna in tudi ekscesna še danes (pomislite samo na novi korejski val in Gangam style, ki ga kot eno zadnjih poglavij tudi obravnava ta enciklopedija); ima svoje klasične in sodobne preroke ter ikone (v knjigi imajo ti, denimo Vivaldi, Mozart, Beethoven, Schubert, Presley, Maria Callas itn., posebne, potretne predstavitve); je s svojo izpovedno in aktivacijsko močjo pogosto spodbujala družbene spremembe (od besedil Boba Dylana do koncertov, kot je bil tisti v Woodstocku); temelji na klasičnih, a tudi novih inštrumentih (ključni so predstavljeni s posebnimi opisi, enakovrstni pa razvrščeni v »družinske« predstavitve); omogoča čudovite grafične prikaze ter streže z bogatim ilustrativnim gradivom (kot tudi vse druge velike enciklopedije založbe Dorling Kindersley) in na splošno z vsemi svojimi oblikami pojavitve, od tega, da je natisnjena, s čimer prehaja v materialno snovnost, do tega, da v zadnjem stoletju podlaga tudi gibljive podobe, predstavlja še en vzporeden človekov univerzum, ki ga vedno znova smiselno nadalje raziskovati. Obvezno za vse, ki jim je mar za svet glasbe!

Samo Rugelj, Bukla 116-117

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.