Rokerji pojejo pesnike

Recenzija Bukla

Rokerji pojejo pesnike (RPP) je pomemben projekt z dvajsetletno tradicijo, ki je do zdaj navrgel že trinajst cedejev, tole pa je zbornik pesmi, ki so jih zapisali pesnice in pesniki ter posneli različni glasbeni izvajalci – od kantavtorjev in kantavtoric do rock zasedb. Projekt je imel v preteklosti kar nekaj urednikov, že od začetka pa ga nekako povezuje Dušan Hedl, ki v uvodnem sestavku RPP: Zgodba o uspehu pojasni celotno genezo ter padce in vzpone projekta, predvsem pa dosežke, ki so v prvi vrsti kvalitativni, notranji in vsebinski. Glasbeniki se vsekakor bolj prilagajajo pesnikom in pesnicam kakor obratno, o čemer pričajo sama besedila, ki niso nujno rimana in še zdaleč ne hitovska, celo ritmična ne nujno. Refren je redka žival, zato pa prednjačijo besedne igre, nepretenciozna ljubezen, eksistencialna ogledala, humorne zamislice, melanholija z družbenega roba ter zablode družbenega centra. Avtorjev, ki so vključeni v zbornik, je več kot osemdeset, toda celota daje vtis ustvarjanja v na pol formalni skupnosti, ki diha kot eno. To je šele začetek.

Žiga Valetič, Bukla 143

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.