Spisi o Wagnerju

Recenzija Bukla

Wagnerjevemu delu Opera in drama, izdanemu leta 2013, se v Založbi UNG zdaj pridružuje še prevod treh prelomnih spisov o Wagnerju iz stoletja po skladateljevi smrti: to so duhoviti, pronicljivi Popolni wagnerjanec (1898), ki ga je napisal George Bernard Shaw še v ozračju »starega Bayreutha«, epohalni Trpljenje in veličina Richarda Wagnerja (1933) izpod peresa Thomasa Manna in nič manj slavni Poskus o Wagnerju (Theodor W. Adorno, 1952). Ti spisi niso le edinstveni literarni pomniki, vsak zase obenem tudi nepozabno osvetljujejo fin de siècle, mrzlično, negotovo obdobje weimarske republike in čas, ko so v globinah človeških duš še izzvenevale strahote druge svetovne vojne. Tem temeljnim delom – marsikdo je mnenja, da je prav Mannov spis najtehtnejša analiza Wagnerjevega genija, kar jih je bilo kdaj napisanih – se pridružujeta še krajši Mannov prispevek Richard Wagner in Nibelungov prstan (1938) in dodatek, Adornov članek O knjigi, ki je sprožila toliko razprav (1964), v katerem podrobneje pojasnjuje metodologijo svojega pristopa k Wagnerju. Kar neverjetno se zdi, da smo morali toliko desetletij čakati na te temeljne kulturološke spise. S pričujočo zbirko v prevodu Simona Širce se ima zdaj slovenski bralec priložnost seznaniti z neponovljivimi miselnimi svetovi vélikih intelektualcev 20. stoletja in tudi Wagnerjevo delo uzreti v povsem novi, ne vselej lepi luči.

Bukla 116-117

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.