Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(pon.-čet.: 8.30-16.00, pet.: 8.30-14.30)
0

Filozofi in gledališčniki

Misliti uprizoritev
Freddie Rokem
Filozofi in gledališčniki

Zaradi različnih vzrokov v Buklini spletni knjigarni te knjige ni možno kupiti.
Za več informacij se obrnite na založbo (v kolofonu levo) ali v kako drugo knjigarno.

Založba Maska
Zbirka Transformacije
Leto izdaje 2019
ISBN 978-961-6572-52-1
Knjiga je izšla s finančno podporo JAK RS.
Prevod Jernej Županič
Tehnične lastnosti
mehka vezava
221 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
umetnost > gledališče
filozofija

Povej naprej

Založnik o knjigi

Vprašanje razmerja med filozofijo in gledališčem (ali uprizarjanjem) je po eni strani eno najstarejših vprašanj na sploh, o čemer priča znamenita Platonova prispodoba o votlini kot izrazito gledališka metafora. Po drugi strani pa se je to vprašanje pokazalo kot pomembno polje inovativnih raziskav, za kar gre vsaj deloma zahvala ravno Freddieju Rokemu. Filozofi in gledališčniki se v to novo polje vpisuje s pregledom štirih neposrednih srečanj filozofov in gledališčnikov, od srečanja Sokrata z Agatonom in Aristofanom v Platonovem Simpoziju pa do pogovora med Walterjem Benjaminom in Bertoltom Brechtom o kratkem besedilu Franza Kafke.

Rokem se podrobno posveti kompleksnemu in tragičnemu razcepu Hamleta kot filozofa in gledališčnika, pa tudi intenzivni korespondenci med Friedrichom Nietzschejem in Augustom Strindbergom. Njegova raziskava se ukvarja tako z zgodbo kot tudi z zgodovinskim ozadjem, vrhunec pa doseže z razpravo o konceptu performativnega, kakor izhaja iz diskurzivnih praks filozofije in uprizoritvenih umetnosti.

Recenzija Bukla

Freddie Rokem vzame Platonov Simpozij za primer, kako nemška trojka Nietzsche-Benjamim-Brecht deluje, misli in kako se vzpostavita gledališče in filozofija ter razmerje med njima. Gre tudi za pomembno polje inovativnih raziskav. ­Filozofi in gledališčniki se v to polje vpisuje s pregledom štirih neposred­nih srečanj filozofov in gledališčnikov: od srečanja Sokrata z Agatonom in Aristofanom v Platonovem Simpoziju pa do pogovora med Walterjem Benjaminom in Bertoltom Brechtom o kratkem besedilu Franza Kafke. Rokem se podrobno posveti kompleksnemu in tragičnemu razcepu Hamleta kot filozofa in gledališčnika. Bolj je pomembno vprašanje, kdo je Hamlet, kot pa slavni monolog »biti in ne biti«. Mišelovka je hvaležen vir, kako gledališče deluje v dobro filozofskih namenov, vprašanj, raziskav. Hamlet je tako filozof kot gledališčnik, a nezmožen jasnega razlikovanja med obojim. Delo zaznamuje tudi intenzivna korespondenca med Friedrichom Nietzschejem in Augustom Strindbergom. Njegova raziskava se ukvarja tako z zgodbo kot tudi z zgodovinskim ozadjem, vrhunec pa doseže z razpravo o konceptu performativnega, kakor izhaja iz filozofije in uprizoritvenih umetnosti.

Jedrt Jež Furlan, Bukla 147

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...