Glej ga, Součka!

Založnik o knjigi

Knjiga ni samo kronologija skoraj stoletnega obdobja z okupirano Ljubljano, delovnimi brigadami, samoupravljanjem in razvojem gledališča, radia in televizije, ampak tudi kronologija prostora, predvsem Ljubljane med SNG Dramo in Kodeljevim. Tam je okrogloličen fant iz češke delavske družine profesorjem prisegel, da se bo izogibal gospodarstva, saj mu z računstvom res ni šlo, pač pa je tekoče bral že v vrtcu. Od nekdaj je recitiral in interpretiral, najprej na majhnih in improviziranih odrih, po končani igralski akademiji pa skoraj štirideset let v ljubljanski Drami. Svoj izraz je iskal tudi preko režij in z ustanavljanjem svojih gledaliških skupin, ki sta jih s takratno ženo financirala z izdelavo keramike. Delal je na radiu, ko je bil ta še v povojih in brez tonskih posnetkov. Morda je tam še vedno tista rdeča zavesa, pogrizena od napadov smeha, saj so se vse oddaje predvajale v živo, zato mu moramo verjeti na besedo. Zavesa se je nato dvigala in spuščala na številnih praizvedbah, premierah in ponovitvah, na novo jo je obesil tudi v premajhno skladišče za kulise in ustanovil Levi oder ter soustanovil Malo dramo. Nekaj drame, zapisano z veliko ali malo, je v življenju Jurija Součka vedno bilo.

O avtorju

Jurij Souček (1929–2024) je ustvaril okoli 150 gledaliških in skoraj 600 radijskih vlog. Širše občestvo ga je dokončno posvojilo s sinhronizacijo risank, kot so Pipi in Melkijad, Čebelica Maja in Palček Smuk. Leta 1961 je prejel nagrado festivala Sterijino pozorje za vlogo Kreona v Smoletovi Antigoni ter nato v letih 1994 Borštnikov prstan, 2005 viktorja, 2018 Ježkovo nagrado in leta 2019 nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije zlati glas − vse za življenjsko delo.