Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Orfejev spomenik na Ptuju

Katarina Šmid
Orfejev spomenik na Ptuju
10,00 €

Ta knjiga pri nas ni v prodaji!


Naša spletna stran je namreč tudi informativne narave, podobno kot revija Bukla. Za več informacij o knjigi se obrnite direktno na založbo, ki je knjigo izdala (navedena na levi).

Založba ZRC, ZRC SAZU
Zbirka Umetnine v žepu
Leto izdaje 2019
ISBN 978-961-05-0195-4

Tehnične lastnosti
mehka vezava
21 x 13 cm
60 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
zgodovina > kulturna zgodovina
umetnost > slikarstvo in kiparstvo

Povej naprej

Založnik o knjigi

Dr. Katarina Šmid, znanstvena sodelavka in docentka Univerze na Primorskem ter odlična poznavalka antične umetnosti, je v knjižici o Orfejevem spomeniku osvetlila enega najbolj občudovanih spomenikov na Slovenskem, ki opominja na čase, ko se je Ptuj imenoval Poetovio in bil mnogo večji in pomembnejši, kot je dandanašnji. Monumentalna nagrobna stela enega od mestnih veljakov morda še vedno stoji na svojem prvotnem mestu, od srednjega veka do sredine 19. stoletja pa je služila za pranger. Izjemen spomenik rimskega kiparstva je vzbujal pozornost že v 16. stoletju, v novejšem času pa skorajda ni bilo poglobljenih razprav o njem. Katarina Šmid je podrobno preučila reliefne upodobitve, jih primerjala s sorodnimi motivi na drugih antičnih umetninah, podvomila je o pravilnem branju danes komajda še vidnega napisa, predlagala novo datiranje veličastnega pomnika antične Petovione ter hkrati opozorila na nujne ukrepe za njegovo ohranitev.

Recenzija Bukla

Zbirka Umetnost v žepu, ki jo izdaja Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU, se je po lanski žepni monografiji o preteklosti mogočnega dominikanskega samostana v 16. zvezku še enkrat ustavila na Ptuju. Ob še veliko starejšem pomniku davno minulih časov, skoraj pet metrov visoki monolitni marmorni steli, rimskem nagrobniku, ki se ga je po vklesanih reliefnih podobah oprijelo ime Orfejev spomenik. Avtorica opozarja, da gre za največji tovrstni spomenik na tleh nekdanje Panonije in Norika, ki je najbrž že v rimskem času stal na mestu (ali v neposredni bližini), kjer stoji, na Slovenskem trgu, še danes. Razlaga tudi pomen posameznih likov in jih primerja s sorod­nimi upodobitvami ter sledi prizadevanjem, da bi razložili zabrisan napis, ki so ga poškodovali v srednjem veku, ko so stelo prevrtali in spremenili v sramotilni steber.

Iztok Ilich, Bukla 150

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...