Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 29 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Pariški bohémi (1889-1895)

Avtobiografsko poročilo slikarke Rose Pfäffinger
Pariški bohémi (1889-1895)
17,00 €

Ta knjiga pri nas ni v prodaji!


Naša spletna stran je namreč tudi informativne narave, podobno kot revija Bukla. Za več informacij o knjigi se obrnite direktno na založbo, ki je knjigo izdala (navedena na levi).

Založba Narodna galerija
Leto izdaje 2014
ISBN 978-961-6743-45-7
Naslov izvirnika Die Pariser Bohéme 1899-1895
Podnaslov izvirnika Ein autobiographischer Bericht der Malerin Rosa Pfäffinger
Leto izdaje izvirnika 2007
Izbor Ulrike Wolff-Thomsen
Prevod Nace Fock, Manca G. Renko
Urejanje Mateja Krapež

Tehnične lastnosti
mehka vezava
23,5 x 16 cm
590 g
211 strani
Tip knjige
biografija
Kategorije
umetnost > slikarstvo in kiparstvo
biografije in spomini > avtobiografija

Povej naprej

Založnik o knjigi

Narodna galerija je izdala slovenski prevod knjige Pariški bohémi (1889– 1895), avtobiografsko poročilo avstrijske slikarke Rose Pfäffinger, ki v ospredje postavlja življenje v pariških umetniških krogih s konca 19. stoletja. Delo je za slovenske bralce še posebej zanimivo, saj Pfäffingerjeva med umetnike, kakor so August Strindberg, Knut Hamsun, Frank Wedekind, Käthe Kollwitz idr., umešča tudi Slovence, denimo Ferda Vesela in Ivano Kobilco. Sploh slednja ima v delu pomembno vlogo, saj jo prijateljica in bogata dedinja Pfäffingerjeva povabi v svoje pariško stanovanje, kjer živi skupaj s slikarko Mario Slavono in nemško-danskim zbirateljem umetnin Willyjem Gretorjem, ki je oče tako Mariinega kot Rosinega otroka, za povrh pa se vanj zaljubi tudi Kobilca. Z bogatim izborom slikovnega gradiva in dodanimi opombami je bila naša želja besedilo še bolj približati slovenskemu bralcu.

Pisanje Pfäffingerjeve priča o doslej še nepoznanih plateh Ivane Kobilce; o njenem svobodnem duhu, njeni ljubezni do zemeljskih reči (pa naj gre za alkohol, kranjske klobase ali moško telo) in pred vsem o njeni sposobnosti preživeti – in celo uspeti – v umetniškem svetu poznega 19. stoletja, v katerem je dekadenca postavljala ravno toliko omejitev, kot jih je razbijala.

Pariški bohémi so eno redkih pričevanj ženske, ki je izkusila življenje v bohémski stanovanjski skupnosti ter je eksperimentirala z umetnostjo, vegetarijanstvom, svobodno ljubeznijo in ničejanskimi ideali. Slikarkin reflektivni osebni zapis pred bralcem razgrne problematiko položaja žensk – sploh umetnic – ob koncu 19. stoletja.

Recenzija Bukla

Avtobiografsko poročilo avstrijske slikarke Rose Pfäffinger se osredotoča na življenje v pariških umetniških krogih s konca 19. stoletja. Avtorica, hči avstrijskega konzula, je del mladosti preživela na Gorenjskem in tam spoznala Ivano Kobilco. To je pozneje povabila tudi v svoje pariško domovanje, kjer je v stanovanjski komuni bivala skupaj s slikarko Mario Slavono ter dansko-nemškim slikarjem in pesnikom Willyjem Gretorjem. Osrednji lik pripovedi je seveda avtorica sama, bohemska intelektualka, ki je svoje sanje o svobodnem življenju, ljubezni in erotiki delila s prijateljicami in Gretorjem, njegova razsipnost pa je precej pomagala pri hitrem kopnenju njene dediščine. Stransko, a zelo pomembno vlogo ima v teh zapisih tudi Kobilca, ki je v tem četverokotniku zdržala le krajši čas, a dovolj dolgo, da smo bralci dobili nov, presenetljivo drugačen, vpogled v delo in razmišljanje velike slovenske umetnice skozi oči njenih prijateljev. Z bogatim izborom slikovnega gradiva, dodanimi opombami in priloženo pisno korespondenco ti t. i. »avtoterapevtski« zapiski delujejo zelo avtentično in iskreno izpovedno.

Renate Rugelj, Bukla 107-108

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...