Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 29 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Ptujski dominikanski samostan

Marjeta Ciglenečki, Branko Vnuk
Ptujski dominikanski samostan
10,00 €

Ta knjiga pri nas ni v prodaji!


Naša spletna stran je namreč tudi informativne narave, podobno kot revija Bukla. Za več informacij o knjigi se obrnite direktno na založbo, ki je knjigo izdala (navedena na levi).

Založba ZRC, ZRC SAZU
Leto izdaje 2018
ISBN 978-961-05-0141-1
Leto izdaje izvirnika 2018

Tehnične lastnosti
mehka vezava
21 x 13 cm
76 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
umetnost
religija
umetnost > arhitektura
umetnost > slikarstvo in kiparstvo
zgodovina > kulturna zgodovina

Povej naprej

Založnik o knjigi

Dr. Branko Vnuk, kustos Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož, in dr. Marjeta Ciglenečki, upokojena profesorica Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske Fakultete Univerze v Mariboru, sicer pa neutrudna skrbnica in promotorka ptujske kulturne dediščine, sta se v knjižici posvetila enemu osrednjih spomenikov ne le na Ptuju, temveč tudi v Sloveniji. Od ustanovitve leta 1230 je bil dominikanski samostan 555 let duhovno in kulturno središče, z arhitekturo, poslikavami in drugimi umetninami, ki so zanj nastale v srednjem veku in baroku, pa ostaja v fokusu umetnostnozgodovinskih raziskav in turistične promocije tudi danes. Tako imenovani projekt prenove je mesto in spomeniško varstvo predstavil v podobi, zaradi katere je zavzetost avtorjev, da pozornost obiskovalcev od neustreznih posegov preusmerita k izjemni zgodovini in umetnostnim kvalitetam dominikanskega samostana, nadvse hvalevredna.

Recenzija Bukla

Med srednjeveškimi samostani na naših tleh, ki jim niso prizanašali ne zob časa ne oblastniki in lastniki v različnih obdobjih, ima dominikanski samostan na Ptuju za seboj eno najbolj razgibanih usod. V priročniku, že petnajstem v zbirki Umetnost v žepu, ji od ustanovitve leta 1230 do danes, z opozarjanjem na nekdanje in redke še ohranjene arhitekturne in likovne elemente, sledita Branko Vuk, kustos pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, in umetnostna zgodovinarka Marjeta Ciglenečki. Najbolj prelomni dogodki po ukinitvi za časa cesarja Jožefa II., ko so zapuščeni Pridigarski ali Zgornji samostan najprej dodobra razdejali, so bile prezidave, s katerimi so poznejši lastniki in upravljavci kompleks prilagajali svojim potrebam. Nekdanje duhovno, kulturno, umetnostno in izobraževalno središče Ptuja je bilo največ v rokah vojske, uničenje, ko naj bi poslopja preuredili v tkalnico in barvarno svile, pa je leta 1928 preprečil France Stele. Takšne avtoritete ni bilo več v našem času, ko so izselili muzejske zbirke, ker naj bi kompleks postal kongresno-kulturno središče.

Iztok Ilich, Bukla 147

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...