Slovenski križevi poti v cerkvah južne Koroške

Recenzija Bukla

Veronika Urank - Olip, ki kmetuje na domačiji v občini Galicija na avstrijskem Koroškem in poučuje slovenščino na Univerzi v Celovcu, je za to slikovno bogato monografijo opravila izjemno zanimivo in dragoceno raziskavo. V njej predstavlja usode 76 križevih potov s slovenskimi, ponekod tudi dvojezičnimi napisi ali brez njih, ki so se do danes ohranili na južnem Koroškem. Vztrajno in zavzeto jih je odkrivala v cerkvah dekanij krške škofije Velikovec, Pliberk, Dobrla vas, Tinje, Borovlje, Rožek, Beljak dežela in Šmohor. Vsak primer posebej je natančno preučila ter primerjalno opisala njegove jezikovne, pravopisne in druge posebnosti. Med drugim je odkrila, da je 14 napisov pod slikami še v bohoričici, preostali so v gajici, pa tudi, da je nekaj teh sredi 18. stoletja najzgodnejših, v našem stoletju pa v ponemčenih krajih na južnem Koroškem poslednjih slovenskih javnih napisov med obnavljanjem tudi izginilo.

Iztok Ilich, Bukla 122

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.