Umetnostna galerija Maribor v palači Goedel-Lannoy

Recenzija Bukla

Zbirka Umetnine v žepu – urednica Barbara Murovec opozarja, da Umet nostnozgodovinski inštitut Fraceta Steleta ZRC SAZU z njo izpolnjuje eno od vrzeli v razmišljanju, pisanju in branju o umetnostnih spomenikih in prostorih Slovenije – je bogatejša za dve knjižici. Obe s številnimi ilustracijami in dokumenti pričujeta o dveh pomembnih, nekoč v mariborsko mestno obzidje vključenih stavbah, ki sta v preteklosti služili različnim namenom.
Polona Vidmar razkriva preteklost najrazkošnejše historične palače v Mariboru. V 14. stoletju so hiše ob Koroških vratih prišle v roke benediktincev iz Šentpavla na Koroškem. Po vrsti prezidav in menjav lastništva, od redovnic celestink, ki so dale na vrtu postaviti cerkev, pozneje skladišče in pražarno cikorije, do družine Hermana barona Goedel-Lannoya, je po njem imenovana in v njegovem času razkošno opremljena in poslikana palača leta 1951 po občinskem odloku postala slikarska galerija. Po prenovi, med katero je bila uničena večina pohištva, je bila stavba preimenovana v Umetnostno galerijo Maribor.
Mariborska sinagoga, ki jo opisujeta Janez in Anja Premk, je na današnjem mestu izpričana že vsaj v 13. stol. Pomembna je kot edino ohranjeno srednjeveško judovsko svetišče pri nas in eno redkih v Evropi. Po več preobrazbah – v krščansko cerkev, skladišče in delavnico – ter rekonstrukciji in prenovi pred petimi leti je zdaj v njej Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor. Pred izgonom Judov leta 1497 je bila nekaj časa celo sedež vrhovnega rabina za Štajersko, Koroško in Kranjsko, v Mariboru rojenega učenjaka Izraela Isserleina. Avtorica poleg usode Judov na Slovenskem, zlasti v Mariboru, pojasnjuje pogostejše izraze iz judovske kulture in osnove njihove veroizpovedi z vrsto strogih zapovedi in prepovedi.

Iztok Ilich, Bukla 122

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.