2. svetovna vojna

Recenzija Bukla

V zbirki velikih ilustriranih enciklopedij Dorling Kindersley je lani ob stoletnici njenega začetka pri nas izšla knjiga o prvi svetovni vojni, zdaj pa je ob sedemdesetletnici konca drugega svetovnega vojaškega spopada izšlo še njeno nadaljevanje. Knjiga 2. svetovna vojna je tako likovno kot tudi vsebinsko navezana na prvo. V uvodnem poglavju Semena vojne najprej obdela obdobje od leta 1914 pa vse do 1938, ko so družbenopolitične silnice spet težile k vnovičnemu spopadu. V naslednjih sedmih poglavjih pa se, ob vmesnih portretih, denimo Mussolinija, Hitlerja, Stalina, Churchilla, de Gaulla, Rommla, Roosevelta, Eisenhowerja, Pattona, Žukova itn., posveti posameznim letom v obdobju od 1939 do 1945 in ključnim dogodkom, ki so po Hirošimi in Nagasakiju naposled le končali to svetovno morijo. V drugem poglavju tako najprej pokaže, kakšna je bila pot v to vojno, kako sta Hitlerjevi napovedi vojne Poljski sledili vojni napovedi Nemčiji s strani Velike Britanije in Francije, kako je prišlo do prvih prask na zahodni fronti in kako je ZSSR napadla Finsko. V tretjem poglavju o letu 1940 z naslovom Zmagovita Nemčija enciklopedija med drugim analizira nemški napad na Dansko in Norveško, napad na Nizozemsko, Belgijo in Francijo ter padec slednje, bitko za Britanijo in zračno bombardiranje Londona ter vstop Italije v vojno. V četrtem poglavju, Širitev vojne, obdela leto 1941 ter med drugim puščavsko vojno, spopade na Bližnjem vzhodu, invazijo na balkanske države, nepričakovan nemški napad na Sovjetsko zvezo (Barbarossa), obranitev Moskve in japonski napad na Pearl Harbor. Peto poglavje, Spremenljiva vojna sreča (1942), se začne s silovitimi japonskimi napadi na Jugovzhodno Azijo, njihovo izgubo bitke pri Midwayu, nadaljuje pa z obrambo Avstralije, organiziranjem Amerike za zmago, britansko zmago pri El Alameinu ter sovjetsko zmago pri Stalingradu. Šesto poglavje, Zaveznice dosežejo preobrat (1943), strateško razporedi poglavja v kontekstu vse večjega odpora zaveznikov (in kapitulacije Italije), ki se v sedmem poglavju, Neustavljiva sila (1944), že vidijo v velikih preobratih, od ameriških zmag v Pacifiku prek preobrata v Burmi, kjer ustavijo Japonce, do izkrcanja v Normandiji, osvoboditve Francije in Belgije ter ofenzive Rdeče armade, ki pomaga tudi partizanom osvobajati Jugoslavijo. Zadnje vojno poglavje, Končnica (1945), pokriva uničevanje nemških mest, osvoboditev nacističnih taborišč smrti, smrt Hitlerja in Mussolinija ter končne boje Japoncev z ZDA, ki se sklenejo z eksplozijama atomskih bomb. Sklepno poglavje, Po vojni, ki pokriva obdobje 1946– 1951, pa napoveduje novo svetovno (ne)ravnotežje, od rdeče Kitajske do začetka hladne vojne. Podrobno in bogato dokumentirano enciklopedično delo.

Samo Rugelj, Bukla 110-111

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.