Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 29 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Avstrijski in jugoslovanski državni problem

Tri razprave Janka Brejca iz prelomnega obdobja narodne zgodovine
Avstrijski in jugoslovanski državni problem
18,00 €

Ta knjiga pri nas ni v prodaji!


Naša spletna stran je namreč tudi informativne narave, podobno kot revija Bukla. Za več informacij o knjigi se obrnite direktno na založbo, ki je knjigo izdala (navedena na levi).

Povej naprej

Založba ZRC, ZRC SAZU
Zbirka Thesaurus memoriae
Leto izdaje 2012
ISBN 978-961-254-399-0
Leto izdaje izvirnika 2012

Tehnične lastnosti
trda vezava
28 x 20 cm
148 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
zgodovina > 20. stoletje

Založnik o knjigi

Politik in pravnik dr. Janko Brejc (1869– 1934) je odigral pomembno vlogo tako v času Avstro-Ogrske, ko je kot voditelj koroških Slovencev vodil boj za slovenski jezik v šoli in javnih uradih, kot tudi v prevratni dobi. Po razpadu habsburške monarhije je bil namreč poverjenik Narodne vlade Slovencev, Hrvatov in Srbov v Ljubljani, nato pa predsednik njene naslednice, Deželne vlade za Slovenijo. Njegov biograf Andrej Rahten je v knjigi Avstrijski in jugoslovanski državni problem zbral in ovrednotil pomen treh Brejčevih razprav iz prelomnega obdobja narodne zgodovine.

V prvem in doslej še v integralni verziji neobjavljenem besedilu Janko Brejc podaja svoje poglede na možnosti kasneje neuresničene sprave med narodi habsburške monarhije. V drugem, najbolj znanem, ki ga je leta 1928 že objavil pod naslovom Od prevrata do ustave, izredno temeljito in podrobno predstavlja v veliki meri tudi na podlagi lastnih spominov politične, gospodarske socialne in druge razmere na Slovenskem ter razvoj političnih silnic v času od razpada habsburške monarhije pa do koroškega plebiscita in zasedanja konstituante. Tretji objavljeni prispevek pa govori o Brejčevih pogledih na avstrijski državni problem že po prvi svetovni vojni, ki vsebuje nekaj zanimivih aneksionističnih poudarkov. Urednik Andrej Rahten je Brejčevim razpravam dodal izredno temeljit kritični pregled in avtorski komentar zlasti političnih, pa tudi vseh drugih razmer v času, v katerem je deloval in vanj tudi odločilno posegal Brejc, s posebnim poudarkom na obdobju neposredno po razpadu habsburške monarhije. Rahten je svoj prispevek duhovito poimenoval Nekaj dodatnih pripomb k »naši prevratni dobi«, pri čemer spretno sooča Brejčeve poglede na omenjeno problematiko z deli Matije Škerbca, Franceta Dolinarja, Albina Prepeluha, Frana Šukljeta, Vladimirja Ravniharja, Henrika Tume in drugih sodobnikov ter kronistov.

Recenzija Bukla

Janko Brejc (1869– 1934), odvetnik in politik v Ljubljani in Celovcu, leta 1918 poverjenik za notranje zadeve v narodni vladi Slovencev, Hrvatov in Srbov v Ljubljani in prvi predsednik Deželne vlade Slovenije, je bil eden najpomembnejših slovenskih politikov na prehodu iz avstro-ogrskega v jugoslovanski državni okvir. Kljub temu se za njegovo delovanje, zlasti za prizadevanja za priključitev Koroške Jugoslaviji ter nato za slovensko avtonomijo, ki so jo ogrožali jugoslovanski centralistični krogi, ve razmeroma malo. Več bo razkrilo branje tukaj objavljenih treh Brejčevih razprav z urednikovimi komentarji, v rokopisu ohranjene Poti do sprave med narodi habsburške monarhije še izpred prve svetovne vojne ter ponatisov spisov Od prevrata do ustave in Avstrijski problem, nastala v drugi polovici dvajsetih let. Prvi kaže Brejčev odnos do vidovdanske ustave, drugi pa je neuresničeni načrt za razkosanje Avstrije med sosednje države, ki bi Jugoslaviji omogočil priključitev delov avstrijske Koroške in Štajerske.

Iztok Ilich, Bukla 91-92

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...