Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(pon.-čet.: 8.30-16.00, pet.: 8.30-14.30)
0

Eichmann v Jeruzalemu

Poročilo o banalnosti zla
Hannah Arendt
Eichmann v Jeruzalemu
27,00 € 27,00 € Prihrani 0,00 €
Za pridobitev Buklinega bonusa 0,81 € se prijavite ali registrirajte
Na zalogi, dobava 1-5 delovnih dni Brezplačna poštnina (v Slovenijo)

Knjigo zavijemo v darilni papir in zavežemo s trakom. Račun prejme kupec, knjigo obdarovanec.

2,90 €


Založba Beletrina
Zbirka Posebne izdaje
Leto izdaje 2025
ISBN 978-961-298-146-4
Leto izdaje izvirnika 1963
Prevod Polona Glavan

Tehnične lastnosti
trda vezava
24 x 15 cm
570 g
322 strani
Tip knjige
spomini, pričevanja in pisma
Kategorije
zgodovina
družbene vede > politika
zgodovina > 20. stoletje

Povej naprej

Založnik o knjigi

Knjiga Eichmann v Jeruzalemu temelji na reportažnih prispevkih filozofinje za časopis The New Yorker s procesa, na katerem so leta 1960 sodili nacističnemu poveljniku Adolfu Eichmannu. Reportaže Arendtove so v javnosti dvignile obilo prahu, zato se je avtorica odločila za njihovo razširjeno izdajo v knjigi. 

Eichmann v Jeruzalemu je nemudoma postalo eno ključnih del za razumevanje okoliščin nacističnega načrta genocida nad Judi, izvedbe t. i. dokončne rešitve ter mehanizmov zla v primerih organiziranih množičnih pobojev. Eichmann, ki je bil odgovoren za transport in posledični umor več deset tisoč Judov, se nam v knjigi Arendtove ne kaže kot demoniziran nečloveški monstrum, marveč kot neopazen posameznik, mali vojaški aparatčik, čigar glavna preokupacija je bila čim bolj učinkovito izpolnjevati ukaze nadrejenih.

Eichmann utegne biti po mnenju Arendtove vsakdo, ki v spletu nesrečnih naključij pristane na to, da postane voljan instrument v organizaciji množičnega pobijanja. Po drugi strani velja ostra analiza Arendtove tudi sodišču v Jeruzalemu, ki je po njenem zgrešilo svoje poslanstvo s tem, da ni zasledovalo Eichmannovih dejanj, temveč v prvi vrsti judovsko trpljenje. S tem pričujoča knjiga prerašča analizo vzgibov za dejanja enega najbolj zloglasnih vojnih zločincev vseh časov in prehaja v kritiko pravno-institucionalnih vzvodov, ki so nastali na osnovi nürnberških procesov po drugi svetovni vojni in rahlo modificirani obstajajo vse do današnjega dne.

O avtorici

Priznana ameriška intelektualka nemških korenin, politična filozofinja in zgodovinarka Hannah Arendt (1906–1975) je poučevala politologijo in filozofijo na podiplomski izobraževalni ustanovi New School for Social Research v New Yorku in Univerzi v Chicagu. Njena številna dela obravnavajo raznovrstne družbeno-politične teme, najbolj znana pa so teoretska dela s področja proučevanja zla in politične moči. Zaradi kontroverznosti je morda najbolj znana njena študija o sojenju Adolfu Eichmannu, s katero je poskušala pokazati, kako običajen posameznik lahko postane pomemben akter znotraj totalitarnega režima. V slovenščino je prevedenih deset njenih knjig

Recenzija Bukla

Redko se zgodi, da je priča zelo pomembnega zgodovinskega dogodka tudi izjemno nadarjen avtor ali avtorica, ki ga zna zabeležiti. Še redkeje pride do tega, da je ta z dogodkom intimneje, celo osebno povezan(a), a hkrati premore objektiven znanstveni aparat, s katerim lahko analizira dogajanje samo. Nekaj takega se je zgodilo leta 1961, ko se je Hannah Arendt, ena najpomembnejših humanistk dvajsetega stoletja, znašla na znamenitem jeruzalemskem sod­nem procesu – sojenju nacističnemu poveljniku Adolfu Eichmannu, ki je bil med drugo svetovno vojno odgovoren za smrt mnogih Judov. O procesu je Arendt, sicer judovska znanstvenica in politična teoretičarka – katere opus magnum najbrž predstavljajo Izvori totalitarizma, ki jih imamo tudi v slovenščini – poročala za časopis The New Yorker, leto po njem pa se je odločila, da gradivo v dodelani izdaji objavi v knjigi. Izbrušeno analitično pisanje, ki z upoštevanjem različnih zgodovinskih dejstev analizira sojenje aparatčiku, malo da ne birokratu brez demonske avre, ki je v imenu vestnega izpolnjevanja ukazov pošiljal v smrt tisoče ljudi, se ves čas zaveda tudi dejstva, da je avtorica sama Judinja ter da mora zato v imenu objektivnosti, kjer je le mogoče, pomesti tudi pred svojim pragom. Banalnost zla je fraza, ki se uporablja od tega procesa, to znova ponatisnjeno knjigo pa je treba brati v kompletu s Poslušnostjo avtoriteti, ki jo je tudi kot posledico tega procesa v seriji zanimivih psiholoških eksperimentov zastavil in sredi sedemdesetih let objavil socialni psiholog Stanley Milgram.

Samo Rugelj, Bukla 190–191

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...