Hauptman Vogrin

Recenzija Bukla

Sedemdeset let po drugi svetovni vojni še vedno prihajajo na dan zgodbe, ki že popisane dogodke postavljajo v novo luč. Zgodba o stotniku Vogrinu že z naslovom opozarja, da razkriva nekaj izjemnega – belo vrano med nemškimi oficirji. »Dob ri Nemec«, omenjan tudi v drugi literaturi, je bil stotnik Max Vogrin, od jeseni 1943 do jeseni 1944 poveljujoči častnik v Bovcu, ki v nasprotju z ravnan jem okupacijskih oblasti ni preganjal partizanov in pritiskal na civilno prebivalstvo. Avtor knjige se je ob pomislekih in dvomih, ki so se mu ob tem oglasili, temeljiteje posvetil njegovi zgodbi, da bi dognal, zakaj in kako je bilo to mogoče. Začel je zbirati pričevanja domačinov in iskati gradivo pri Vogrinovih sorodnikih in v arhivih; dragocen je bil tudi dnevnik, ki ga je takrat pisala njegova mama Vera Klavora. Ostal je brez dokončnega odgovora, potrdil pa je, da je bil Vogrin po materi slovenskega rodu in da se je kot avstrijski vojak bojeval že na soški fronti in nato proti generalu Maistru. Bovčanom je ta kontroverzni mož po drugi vojni ostal v lepem spominu – čeprav so ga njegovi dnevniki in pisma kazali kot zagrizenega militarista in nacista, ki je bil, spet težko razumljivo, poročen z Judinjo in očitno naklonjen Slovencem.

Iztok Ilich, Iztok Ilich

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.