Ideologi in oporečniki

Recenzija Bukla

Nadaljevanje memoarske knjige literarnega teoretika in zgodovinarja Janka Kosa (1931) Umetniki in meščani, ki je izšla v začetku 2015, se začenja z letom 1950, ko se je Kos vpisal na fakulteto ter že kmalu za tem začel živeti t. i. dvojno življenje, ko se je po eni strani čim bolj strogo in znanstveno posvečal študijski tematiki, po drugi strani pa je skušal biti v okviru svoje publicistične kariere tudi esejistično zgovoren in v tedanjih okvirih tudi dovolj literarno kritičen. Kos nas prek svojih spominov nadrobno seznanja z družbeno klimo povojnega časa, ki sta jo na področju literature vsak po svoje krojila Anton Ocvirk in Dušan Pirjevec, ključni osebi slovenske literarne teorije povojnega obdobja, hkrati pa potegne tudi v oporečniško vlogo Jožeta Pučnika in intelektualnega kroga okoli Perspektiv, ki je skušal o literaturi in družbi razmišljati drugače. Za spodaj podpisanega, ki ga zanimajo predvsem ozadja nastajanja knjig in zbirk, kot je, denimo, Sto romanov – Kos je na začetku kariere nekaj časa delal tudi v založništvu – , pa je pravi in skoraj dobesedni ocvirek podatek, da je Dušan Ocvirk h Kosu na pogovore o Sto romanih prihajal z avtomobilom, ki mu je bil verjetno na razpolago na akademiji, potem pa pred bežigrajsko hišo, kjer so stanovali Kosovi, pripovedovalca zgodbe povabil kar vanj. Literarna znanost in zbirka Sto romanov sta se torej odvijali kar v avtomobilskem okolju! Memoari se sklepajo z osamosvojitvijo Slovenije, kasnejše obdobje pa Kos samo skicira, predvsem z imeni literatov in njegovih sodobnikov, ki so do današnjih dni že odšli na večno pot brez vrnitve.

Samo Rugelj, Bukla 116-117

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.