Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 25 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Je soupravljanje revolucija?

Delavska participacija v obdobju prve Chávezove vlade (1999-2006)
Federico Fuentes
Je soupravljanje revolucija?
13,00 € 13,00 € Prihrani 0,00 €
Za pridobitev Buklinega bonusa v vrednosti 0,39 € se prijavite ali registrirajte
Na zalogi, rok dobave 1-3 delovne dni

Povej naprej

Založba Sophia
Zbirka Naprej!
Leto izdaje 2018
ISBN 978-961-7003-25-3
Naslov izvirnika Cogestión es revolución?
Leto izdaje izvirnika 2011
Prevod Sašo Furlan
Spremna beseda Miha Kordiš
Urejanje Uroš Zorman

Tehnične lastnosti
mehka vezava
21 x 14 cm
200 g
127 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
zgodovina > 20. stoletje
družbene vede > ekonomija
družbene vede > etnologija in antropologija
družbene vede > politika

Založnik o knjigi

Aktualna in pronicljiva analiza poskusov delavskega soupravljanja v Venezueli v obdobju prvega mandata Chávezove vlade (1999– 2006). Bolivarska revolucija ima od tedaj širok razpon, od skromnih poskusov delavskega solastništva delnic in delavskega predstavništva v upravah podjetij do radikalnejših poskusov delavskega samoupravljanja in podružbljanja gospodarstva, ki proizvodnjo in porabo podreja neposrednemu nadzoru delavstva in skupnosti. Avtor podrobno analizira edinstveno venezuelsko izkušnjo grajenja socializma za 21. stoletje, ki se v marsičem razlikuje od socialističnih projektov 20. stoletja, obenem pa opozarja na strukturne ovire in silovit politični odpor, s katerim se nujno sooča vsak poskus, ki si v kapitalistični družbi postavi za cilj radikalno preobrazbo produkcijskih razmerij. Natančni popis venezuelskega poskusa je tudi dobro izhodišče razprave o možnostih in ovirah uvajanja različnih oblik delavske participacije pri nas.

Recenzija Bukla

Je soupravljanje revolucija? je akademska in sila nišna knjižica, ki se ukvarja s poizkusi venezuelskega soupravljanja v času prvega obdobja vladavine (pokojnega) Huga Chaveza.
Avtor Federico Fuentes, sicer analitik in raziskovalec, se – vsaj navzven – ideološke teme loti neideološko. Znanstveno. Različnim oblikam samoupravljanj, ki so jih v času zlatih »tropskega socializma« poskušale uveljaviti venezuelske oblasti, pogleda v drobovje in ugotovi, da projekt ni bil najbolj uspešen, saj je že po nekaj letih začel izgubljati sapo. Zaradi strukturalnih, političnih, ideoloških, družbenih, kulturnih in, še najbolj, temeljnih gospodarskih razlogov.
Hugo Chavez je v času svoje vladavine nesporno poskrbel, da se je kakovost življenja večine Venezuelcev močno dvignila. Gradil je bolnišnice in šole ter »bolivarski duh« v procesu latinske levitve širil po Srednji in Južni Ameriki. A to je bilo možno le, dokler so bile cene nafte (dovolj) visoke. Izvoz je temelj venezuelskega gospodarstva in socializma (ter tudi sooupravljanja). Toda 95 odstotkov vsega izvoza predstavlja – nafta. Osnovno gorivo – kapitalizma. Ker Chavezu v »najboljših letih« ni uspelo razbiti naftne odvisnosti, je bilo tudi navijačem latinske različice socializma vnaprej jasno, da bo projekt prej ko slej počil. Ko so se cene nafte začele zniževati, kar se je poklopilo še s Chavezovo smrtjo, se je Venezuela začela vračati na stara pota notranjih političnih, socialnih in ekonomskih pretresov. Prebudili so se tudi mrhovinarji, ki v nizkem startu in »z aktivno prisotnostjo« prežijo na plen.
Ta bo kmalu na voljo. (bv)

Bukla 142

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...