Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 25 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Listi iz dnevnika

Slovenci v Beogradu ob osamosvajanju Slovenije
Jožef Slokar
Listi iz dnevnika
24,90 €

Ta knjiga pri nas ni v prodaji!


Naša spletna stran je namreč tudi informativne narave, podobno kot revija Bukla. Za več informacij o knjigi se obrnite direktno na založbo, ki je knjigo izdala (navedena na levi).

Povej naprej

Založba Modrijan
Leto izdaje 2016
ISBN 978-961-241-965-3
Urejanje Marko Vidic
Predgovor Slavko Pregl

Tehnične lastnosti
trda vezava
24 x 16,5 cm
830 g
392 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
zgodovina > 20. stoletje

O knjigi

O obdobju, ko se je Slovenija razdruževala od Jugoslavije, in glavnih akterjih tega negotovega, kočljivega in zapletenega procesa je napisanih že precej knjig. Na prvi pogled se zdi, da se je vse dogajalo v Sloveniji in lovilo ravnotežje skozi njeno komunikacijo z jugoslovanskimi političnimi telesi. Vendar ni bilo čisto tako. Slovenija je imela tudi v takratnem času v Beogradu še vedno svoje predstavnike, svoje ministre, ki so pomembno prispevali k temu, da se je naša država izognila hudi in dolgi vojni.
O postopkih, organizaciji, političnih sestankih pa tudi splošnem vzdušju »beograjske politike« Slokarjevi Listi poročajo dovolj podrobno, da si bralec lahko ustvari precej natančno sliko o vlogi, načinu delovanja in interesih posameznih ministrov jugoslovanskih republik pa tudi tedanjega predsednika vlade Markovića. Priča smo pravemu vrelemu kotlu spletk, križanj interesov, strahu – še bolj kot strah pred vojno, se zdi, je bil močan strah pred izgubo oblasti – oportunizma in tudi raznih pritlehnih nagajanj, ki so segla do slovenskih ministrov v Beogradu celo iz Ljubljane. Prav ti ministri so skladno s (tajnimi) posvetovanji s slovenskim vodstvom poskušali kar najbolj omiliti od armade zagrožene sankcije in odlagati grozeč vojaški poseg v Sloveniji. Tako so omogočili ustrezno pripravo obrambe. Predstavljena so razhajanja v vrhovih takratne beograjske politične in vojaške elite, hkrati pa nam knjiga ponuja dragocen pogled na osamosvajanje Slovenije z druge perspektive – iz glavnega mesta takrat že razpadajoče Jugoslavije.
V prvem delu nam avtor prav tako podrobno in smiselno predstavi delovanje slovenskih podjetij, v katerih je direktoroval in se z nekaterimi sodelavci trudil – večinoma uspešno – v njih vzpostaviti tržni, in ne »plansko politični« način razmišljanja, poslovanja in ne nazadnje kadrovanja. Njegovo delo gradbenika v ajdovskem podjetju Primorje je na začetku zaznamoval politični nadzor. Razmere so se otoplile šele po partijskem zasedanju na Brionih s simbolično odstranitvijo Aleksandra Rankovića in ko je prevzel vlado v Sloveniji Stane Kavčič. Takrat je nastopila »prva pomlad« v politiki, ki je omogočila, da so v Ajdovščini postopoma prevzeli vajeti mladi izobraženi domačini, med njimi tudi avtor, in povzdignili tamkajšnja podjetja med slovensko pa tudi jugoslovansko elito. Primorje je v tem razdobju prodrlo v sam gradbeniški vrh Slovenije.
Ob prevzemu vodenja slovenskih železnic je bilo treba mnogo spretnosti za premagovanje sistemskih ovir pa tudi osebnih nasprotovanj, da je lahko železnica več let delovala uspešno. Železničarjem je z uvajanjem sodobnih tehnologij, odtegnitvijo vplivu jugoslovanskih železnic in povezavami z domačimi prevozniki uspelo prodreti na evropski transportni trg. To se je odrazilo tudi v poslovanju brez izgub in primernem standardu zaposlenih – vse dokler ni prišlo do »slavne« stavke strojevodij leta 1988. Avtor podrobneje osvetli ozadje stavke in agendo stavkajočih ter njene posledice, ki segajo vse do današnjih dni.

Recenzija Bukla

Izučeni gradbenik, ki je v zadnjih petnajstih letih socializma vodil Poslovodni odbor Železniškega gospodarstva v Ljubljani, leta 1989 pa bil imenovan za jugoslovanskega zveznega sekretarja za promet in zveze, je napisal spomine o zadnjem obdobju razkroja nekdanje države. Odcepljanje Slovenije se je odvijalo na dveh nivojih: z intelektualno in ekonomsko-politično turbulenco na tej strani Kolpe, pa tudi v Beo gradu, kjer je imela Slovenija predstavnike v različnih telesih in organih zvezne države. Prav Slovenci v Beogradu, ki so se v času Markovićeve vlade stalno usklajevali z Ljubljano, imajo glavno vlogo v teh avtobiografskih zapisih. Velik del posvetovanja ministrov s slovenskim vodstvom je bil tajen. Napetosti so rasle, ko je med vojaškimi in političnimi elitami v nekdanjem glavnem mestu začelo vreti in so se vse bolj izrisovali razkoli med političnimi skupinami ter interesi različnih narodov. Osrednji dogodek knjige je povezan s stavko strojevodij in s preprečitvijo mitinga resnice, ki so ga za 1. december 1989 v Ljubljani napovedali kosovski Srbi. Knjiga ob 25. obletnici osamosvojitve prinaša še en kamenček v mozaiku polpretekle zgodovine.

Žiga Valetič, Bukla 123-124

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...