Orožje, uši in svoboda

Recenzija Bukla

Spomini Cirila Ulčarja na partizanščino so branje, ki se ob prevladujočih, tudi še v našem času nastajajočih samohvalnih in ideološko nabitih zapisih prav prileže. Je, ne le zaradi lepšega, (samo)kritično, iskreno in pošteno pripovedovanje o tem, kako je sedemnajst-, osemnajstletni neizkušeni in naivni fant doživljal zadnje poldrugo leto vojne na Gorenjskem in Primorskem. Polno je prostodušnih, stvarnih ugotovitev, kot je: »… bili smo le navadni gorenjski fantje in nobeni pravljični vitezi ali junaki zgodb …« Ali: »Partizan je živel kakor volk in kadar je mogel, je jedel, če je le imel kaj.« Avtor obenem ne varčuje z obsodbami samopašnosti in nastopaštva številnih mlajših čast nikov, ki jim je bil priča, doda pa tudi kakšno grenko na račun po vojni neizpolnjenih pričakovanj. Zapise je za tisk pripravil avtorjev sin Jure Ulčar – še pravi čas, da je pisec ob devetdesetletnici dobil v roke prvi izvod knjige.

Iztok Ilich, Bukla 136

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.