Osamosvojitev

Založnik o knjigi

Resnične zgodbe so pogumno plapolanje v besede pretočenih izpovedi ljudi, ki so se leta 1991 znašli v vrtincu razpada bivše skupne domovine Jugoslavije in kovanja slovenske neodvisnosti. Glasove junakov našega časa, ki svojih herojskih dejanj med osamosvojitveno vojno niso nikoli obešali na veliki zvon, skozi svoj doživljajski horizont prefiltrira mladi avtor Rok Mirt. Ko njegov vrstnik v šoli doživi hladen tuš potvarjanja zgodovine našega naroda, se z zanosno mladostniško vedoželjnostjo odpravi po sledi zgodb tistih, ki lahko tudi po dobrem četrt stoletja od burnega dogajanja na začetku devetdesetih hodijo po slovenski zemlji s čisto vestjo in dvignjeno glavo.
Štiriperesno deteljico pripovedi otvori Anina zgodba, ki se nostalgično zazira v čas, ko smo živeli v skupni socialistični republiki Jugoslaviji. Z ugotovitvijo, da je bilo v časih bratstva in enotnosti "živahno, pisano, veselo in zlasti domoljubno", predaja štafeto mladosti generaciji svojega vnuka Roka, ki naj jo častno ponese v jutrišnji dan. Gustijeva zgodba odstira spomine poveljnika litijskega odreda Teritorialne obrambe Avgusta Cvetežarja. Njegova hrabra zavrnitev ukaza nadrejenega poveljstva, naj s svojimi vojaki napade kasarno Jugoslovanske ljudske armade, je preprečila nadvse verjetno sprožitev protiognja in prelivanje človeške krvi. Dramatični zgodbeni zasuk razkriva umazano vlogo, ki jo je pri tem igral takratni obrambni minister. Še drugi zorni kot na osamosvajanja nadubudnemu mlademu raziskovalcu naše polpretekle zgodovine razpre srečanje z nekdanjim inšpektorjem milice Ivanom Ambrožičem. Ta se spominja zavidljive ravni, na kateri sta bila v času, ko so vse poti vodile v osamosvojitev Slovenije, sodelovanje in složnost med različnimi akterji. Zgodba avtorjevega dedka iz prve roke o vojaškem vpoklicu doda še zadnji listič v štiriperesno deteljico teh resnico ljubečih izpovedi.

Slava njim, ki so v kritičnem trenutku zmožni na glas izreči hladnokrvno misel: »Jaz tega ukaza ne bom izpolnil.« Zvezde v slovenskem grbu, vzradoščene spričo istovetnosti besede in dejanja, zaradi njih svetijo jasneje.