Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 29 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Po razpadu skupne države

Slovensko-avstrijska razhajanja od mariborskega prevrata do koroškega plebiscita
Andrej Rahten
Po razpadu skupne države
35,00 € 35,00 € Prihrani 0,00 €
Na zalogi, rok dobave 2-4 delovnih dni Brezplačna poštnina (samo za dostavo v Slovenijo)

Povej naprej

Založba Celjska Mohorjeva družba, Goriška Mohorjeva družba, Mohorjeva Celovec
Leto izdaje 2020
ISBN 978-961-278-493-5

Tehnične lastnosti
trda vezava
24 x 17 cm
930 g
493 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
zgodovina
zgodovina > 20. stoletje

Založnik o knjigi

Monografija, katere izid sovpada s stoto obletnico koroškega plebiscita, podrobno predstavlja dveletno obdobje (1918–1920) po razpadu habsburške monarhije. V ospredje postavlja slovensko-avstrijske odnose, ki jih umesti v širšo mednarodno perspektivo. Tema je tako obravnavana z družbeno-političnega gledišča, ki ga dopolnjujejo drobci iz vsakdanjega življenja, za katerega se v monografiji ugotavlja, da ga je politično dogajanje zaznamovalo in tudi preoblikovalo.

Pred stoletjem se med Slovenci in Avstrijo niso izoblikovale zgolj geografske meje. Med oblastmi v Ljubljani in oblastmi na Dunaju – ki je za Slovence po več stoletjih skupnega bivanja v državi skorajda čez noč postal prestolnica tuje države, ki so jo mnogi videli celo kot sovražno – je nastala vrsta političnih in povsem življenjskih sporov. Osebna in politična navzkrižja je krepilo nemirno dogajanje na obeh straneh meje, predvsem pa na meji, od koder je dogajanje v monografiji s pomočjo natančne študije virov vestno rekonstruirano in je dokaz, da so povsem »lokalni« problemi lahko imeli nadregionalni vpliv.

Monografija tako podrobno obravnava jugoslovansko- -avstrijska razmerja v luči razmejitvenega vprašanja, pri čemer se osredotoča tako na koroško kot štajersko razmejitveno problematiko, kjer pridejo v ospredje mirovna pogajanja na pariškem diplomatskem parketu in vojaški spori. Mejno žarišče je podkrepljeno z bogatim arhivskim in fotografskim gradivom, ki je plod celostnih raziskav v avstrijskih in slovenskih zgodovinskih arhivih.

Študija prinaša uvid v slovensko-avstrijske odnose v letih po razpadu habsburške monarhije, kjer celoto tvori premišljena sinteza zgodovinskih akterjev, političnih ozadij, diplomatskih spletk in raznovrstnih prerekanj. Čeprav znanstveno védenje o obravnavanem dveletnem obdobju že prej ni bilo skromno, avtorjeva študija dokazuje, da je bilo še marsikaj neznanega in neodkritega.

Z dodanim fotografskim gradivom.

Avtorji recenzij: dr. Teodor Domej, dr. Tamara Greisser-Pečar, dr. Gregor Jenuš.

Izšlo v sozaložništvu z Mohorjevo družbo Celovec in Goriško Mohorjevo družbo.

Recenzija Bukla

Zgodovinar in diplomat Andrej Rahten v novi znanstveni monografiji povezuje in prepleta obe področji svojega poklicnega delovanja. O že vsestransko obravnavanih vojaških operacijah na Koroškem govori, kolikor je nujno, poglobljeno pa se posveča politiki, ki spopade povzroča, oziroma diplomaciji, ki jih spremlja in nazadnje ureja njihove posledice. Tukaj se osredotoča na nadvse burno dogajanje od jeseni 1918 do jeseni 1920 oziroma na slovensko-avstrijska razhajanja od mariborskega prevrata do koroškega plebiscita, kot ta čas povzema podnaslov knjige. Ker je bilo tudi to obdobje v širših okvirih že predstavljeno v številnih študijah, se je Rahten odločil osvetliti predvsem slovensko-avstrijske odnose. Najprej boj za avstrijsko-jugoslovansko razmejitev, ki jo imenuje vojna brez vojne napovedi, in nato njen razplet, pri katerem pa ne Slovenci ne Avstrijci niso sami odločali o svojih mejah. V okviru Pariške mirovne konference so bile določene 10. septembra 1919 s podpisom Saintgermainske pogodbe. Ta dokument, ki ima še danes poseben državotvorni status, je imel z določbami za zaščito jezikovnih in verskih manjšin v Republiki Avstriji – ki v veliki meri ostajajo neizpolnjene – za slovenski narodnopolitični razvoj večje posledice kot Trianonska pogodba, sklenjena devet mesecev pozneje z Madžari. Dokončna odločitev o razmejitvi na Koroškem je padla šele 10. oktobra 1920 na plebiscitnem glasovanju, ki se mu Rahten tako kot poteku Pariške konference in delovanju jugoslovanske delegacije na njej – v četverici glavnih pogajalcev je slovenske interese zastopal Ivan Žolger – posveča v drugem delu z dokumentarnimi ilustracijami obogatene knjige.

Iztok Ilich, Bukla 155

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...