Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 29 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Prestolonaslednikova smrt

Andrej Rahten
Prestolonaslednikova smrt
24,94 €

Ta knjiga pri nas ni v prodaji!


Naša spletna stran je namreč tudi informativne narave, podobno kot revija Bukla. Za več informacij o knjigi se obrnite direktno na založbo, ki je knjigo izdala (navedena na levi).

Založba Cankarjeva založba
Leto izdaje 2014
ISBN 978-961-282-011-4
Leto izdaje izvirnika 2014
Urejanje Tine Logar

Tehnične lastnosti
trda vezava
24,5 x 16,5 cm
176 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
zgodovina > 20. stoletje

Povej naprej

Založnik o knjigi

Knjiga govori o sarajevskem atentatu 28. junija 1914 na nadvojvodo Franca Ferdinanda v Sarajevu, ki je bil povod za začetek prve svetovne vojne. Dogodek, ki je v mnogih pogledih raziskan, še vedno zakrivajo tančice nejasnosti in dvomi o tem, ali je vse res potekalo tako, kot je videti danes, ali pa je imela zarota globlje in širše razpredene korenine.

»Zakaj je prav Franc Ferdinand postal tarča atentatorjev? Ali je bil res ubit, ker je bil vodja dunajske \'vojne stranke\' in so ga obkrožali visoki armadni častniki, ki so kovali velikopotezne načrte na Balkanu? Si je s svojo strogostjo nabral doma preveč sovražnikov, še zlasti v \'hofburški stranki\', ki je obvladovala dvor in ostarelega monarha Franca Jožefa? So res proti njemu kovale zaroto skrivnostne sile na dvoru, ki so se zgražale nad njegovim morganatičnim zakonom s češko plemkinjo Zofijo Chotek, kot je trdil njen spovednik Ivan Avguštin Žibert? Je njegove nasprotnike na Dunaju in v Budimpešti preveč motilo dejstvo, da je bil pripravljen pri reševanju položaja južnih Slovanov v okviru trialističnih reformnih konceptov ravnati tudi proti volji nemškonacionalne in predvsem madžarske politične elite? Je bil njegov \'belvederski krog\' sovražnikom v Beogradu nevaren zaradi dobrega poznavanja jugoslovanskega vprašanja in bi načrtovana državnopravna reforma Avstro-Ogrske lahko onemogočila separatistične težnje, ki so se širile pod vplivom velikosrbske propagande? Ali so se zarotniki zavedali, da bi lahko njegov zaščitniški odnos do Hrvatov in Slovencev prekrižal načrte državnikov v Beogradu? Bi brez likvidacije glavnega nosilca velikoavstrijske ideje Srbija kot \'jugoslovanski Piemont\' zmogla uresničiti svoje poslanstvo združevanja južnoslovanskih dežel in si zagotoviti mesto med zmagovalci?«

Odgovore na gornja vprašanja najdete v odlični knjigi zgodovinarja Andreja Rahtena, zdaj tudi slovenskega veleposlanika na Dunaju. Prestolonaslednikova smrt je naslov knjige, posebni vidik njene obravnave razkrije podnaslov: Po sledeh slovenskih interpretacij sarajevskega atentata. Ob branju nas zamika, da bi se vprašali, kako bi bilo, če atentata ne bi bilo? A taka vprašanja so, kot dobro vemo, brez pomena. Lahko pa obžalujemo, da so bili takratni ljudje tako »neumni«. Čas pred 1914 je bil pravzaprav dober in lep, tudi za Slovence, nekateri mu pravijo kar »belle epoque«. Pa so dobesedno tiščali v vojno! Tega ne moremo zameriti milijonom vojakov, ki so padli na galicijskih in francoskih ravnicah pa na kraških planjavah in v gorah ob Soči in na Balkanu … Preseneča nas, kako brezumni in etično neodgovorni so bili takratni oblastniki vseh velesil. Ko preberete knjigo, pojdite še na razstavo, ki jo je v Muzeju novejše zgodovine Slovenije postavil Marko Štepec. In ji dal pomenljivi naslov: »Take vojne si nismo predstavljali« …

Recenzija Bukla

Nedavno je minilo natanko sto let od dne, ko se je v Sarajevu zgodil eden najbolj usodnih atentatov na stari celini (28. junija 1914). Gavrilo Princip, član srbske nacionalistične organizacije Mlada Bosna, je ustrelil prestolonaslednika avstro-ogrske monarhije Franca Ferdinanda in njegovo ženo, s tem pa Evropo pahnil v prvo svetovno vojno, ki je terjala več milijonov človeških življenj. Sarajevski atentat je bil opisan v veliko zgodovinskih knjigah in obdelan v mnogih raziskovalnih študijah, a še danes se okoli te zgodbe pojavljajo številna vprašanja in dvomi. Zgodovinar in aktualni slovenski veleposlanik v Republiki Avstriji, dr. Andrej Rahten, je na podlagi številnih arhivskih dokumentov in znanstvenih del v pričujoči monografiji, ki po oblikovni plati spada skupaj v komplet z velikimi biografijami o Titu, Hitlerju in Stalinu, ponovno osvetlil to zgodovinsko prelomnico in se posvetil vsem glavnim akterjem, ki so sodelovali pri njej. V knjigi se tako sprehodimo skozi različne zgodovinsko pomembne zapise, od tega, kako je Franc Ferdinand živel in razmišljal, kaj ga je najbolj določalo tako značajsko kot družbenopolitično, kakšen je bil njegov odnos z nemško konvencionalno politično elito, ali je zagovarjal vojno ali mir, je bil res zaščitniški do Hrvatov in Slovencev, do tega, zakaj je odšel v Sarajevo, kakšen je bil sploh resnični vzrok, da so si atentatorji za žrtev izbrali prav njega itn. Posebej pa velja kot dodatno kvaliteto te knjige poudariti, da se je dr. Rahten ob pomoči strokovnih sodelavcev potrudil zbrati in združiti skoraj vsa dosedanja prizadevanja slovenskih zgodovinarjev tako, da bi to prelomno obdobje, ki je v marsičem določilo (tako globalno kot lokalno) dogajanje v naslednjih desetletjih, tudi mi čim bolje razumeli.

Renate Rugelj, Bukla 101-102

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...