Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 25 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0
Slovenija v vojni
34,90 € 34,90 € Prihrani 0,00 €
Za pridobitev Buklinega bonusa v vrednosti 1,05 € se prijavite ali registrirajte
Na zalogi, rok dobave 1-3 delovne dni Brezplačna poštnina

Povej naprej

Založba Modrijan
Leto izdaje 2017
ISBN 978-961-287-062-1

Tehnične lastnosti
trda vezava
980 g
472 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
zgodovina > 20. stoletje

Založnik o knjigi

Druga svetovna vojna je bila po vseh merilih največji vojaški spopad v zgodovini. Vanjo je bilo vpletenih kar 96 odstotkov takratnega prebivalstva in 61 držav, vojaške operacije so zajele 40 držav na več kot petini zemeljske površine. Bila je najstrašnejša vojna tudi glede na število mrtvih.
Slovenci, eden manjših narodov v Evropi, smo drugo svetovno vojno doživeli v vseh njenih razsežnostih. Za številčno majhen narod je bila to velika preizkušnja in po vseh merilih vélika vojna. Bila je morda najbolj krizni trenutek v vsej narodovi zgodovini. Napadalci oziroma okupatorji so slovenskemu narodu vzeli svobodo in mu namenili izničenje, zato se je, če je hotel obstati, moral upreti. Druga svetovna vojna se tako (to velja tudi za vse druge narode nekdanje jugoslovanske države) mnogokrat enači z narodnoosvobodilnim bojem. A je ni označeval le ta boj, saj je imela pri nas še druge pojavne oblike, okupacijo in kolaboracijo.

Knjiga treh slovenskih zgodovinarjev, ki se kot dolgoletni raziskovalci na Inštitutu za novejšo zgodovino poglobljeno ukvarjajo z drugo svetovno vojno v Sloveniji, je celovit in pregleden oris vseh dejavnikov tega obdobja v Sloveniji. Vsebuje več kot 150 enot slikovnega gradiva. Temelji na zgodovinskih dejstvih in okoliščinah, ki so vplivale na dogajanje, zato je prikaz védenja in podatkov o medvojnih procesih in dogajanjih. Tako je bralcu omogočeno tudi vrednotenje tega zgodovinskega obdobja.

Recenzija Bukla

Slovenci smo drugo svetovno vojno, največji svetovni spopad vseh časov, doživeli v vseh njenih razsežnostih, pri čemer je vsaka vpletena stran to vojno imenovala drugače. Nemci so jo razumeli kot spopad z banditi, za Italijane je bila to vojna proti odpornikom, odporniško gibanje pa je vojno imenovalo glede na njihov namen – osvobodilna vojna oziroma narodnoosvobodilni boj. Ta izraz je vseboval narodnostno osvobodilno noto, ob tem pa tudi opredelil, kdo so bili nosilci tega odpora: to je bilo narod oziroma ljudske množice kot nasprotje političnih elit. To je vojno obenem spremenilo tudi v željo po spremembi oblasti v takšno, v kateri bi imelo ljudstvo večjo vlogo, zaradi česar so jo v času vojne njeni akterji imenovali narodna, demokratična revolucija, njihovi slovenski nasprotniki pa komunistična zaradi odločilne vloge komunistov v osvobodilnem boju. Monografijo, bogato opremljeno s fotografijami ter tudi ključnimi zemljevidi (enot tega gradiva je več kot 150), so napisali Zdenko Čepič, Damjan Guštin in Nevenka Troha, ki so vsi trije zgodovinarji na Inštitutu za novejšo zgodovino in se strokovno ukvarjajo z drugo svetovno v Sloveniji (seveda s poudarkom, da Slovenija kot upravnopolitični pojem pred drugo svetovno vojno ni obstajala). Knjiga prinaša celovit pregled in oris vseh dejavnikov tega obdobja v Sloveniji, ki temelji na zgodovinskih dejstvih in okoliščinah. Avtorji v osemnajstih poglavjih obdelajo štiriletno vojno obdobje, najprej položaj Slovencev pred začetkom vojne, potem njihovo okupacijo, razkosavanje ozemlja, namene okupatorja in načine njegovega raznarodovanja, odzive na okupacijo in pojav (oboroženega) odporništva ter njegove organizacije, pojav partizanstva in njegovih značilnosti, zatiranje tega odpora, revolucija, protirevolucija in državljanska vojna s kolaboracijo, kapitulacijo Italije in nemško zasedbo ozemlja, slovensko partizansko državo v obdobju 1943– 1945 in vzpostavitev slovenske državnosti z zdravstvom, kulturo in šolami, stanjem partizanske vojske in situacije na Primorskem od leta 1944 do konca vojne ter položaj Slovencev v Avstriji v vojnem času. Sklepni poglavji sta namenjeni izgubam v vojni, od človeških žrtev do materialnega uničenja, in pridobitvam ter posledicam druge svetovne vojne za Slovence. Spremembam na političnem področju so se namreč kmalu pridružili tudi posegi v gospodarstvo. Prvi večji posegi v zasebno last nino so bili izvedeni že konec leta 1944, ko so podržavili lastnino jugoslovanskih Nemcev, splošna nacionalizacija pa je bila uzakonjena v začetku 1946, ki je sledila agrarni reformi iz avgusta 1945, ko so bili spremenjeni lastninski odnosi in posestne sestave na kmečki zem lji, Slovenci so na ta način počasi zajadrali v novo dobo. Referenčna zgodovinska monografija o enem najbolj prelomnih obdobjih v slovenski zgodovini.

Samo Rugelj, Bukla 138-139

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...