Slovenski prelom 1918

Recenzija Bukla

Konec prve svetovne vojne je pretresel ves svet, najmočneje pa Evropo, kjer so po razpadu avstro-ogrske monarhije nekateri manjši narodi v novih razmerah obnovili nekdanjo državnost, drugim, tudi Slovencem, pa se je ta priložnost ponudila prvič. Preučevanje tega obdobja je ob stoletnici zaposlilo dobršen del slovenske zgodovinske stroke, vrhunec pa je doseglo z znanstvenim simpozijem v dvorani Slovenske matice jeseni 2018. Zbornik prinaša prispevke sodelujočih, poleg urednika še 18 avtorjev, večinoma uglednih zgodovinarjev – Petra Vodopivca, Petre Svoljšak, Jurija Perovška, Andreja Rahtena, Boža Repeta, Bojana Godeše in Andreja Studena – pa tudi vrste mlajših raziskovalcev in raziskovalk. V svojih spisih niso ponavljali ugotovitev iz prejšnjih simpozijev, temveč so, po besedah Aleša Gabriča, poskušali zajeti tako duh časa prelomnih dni kot tudi njegove posledice v naslednjih mesecih. Pri tem so poleg politične ali vojaške plati dogodkov postavljali v ospredje tudi bolj vsakdanje probleme prebivalstva, ki se je ob prelomu oziralo nazaj v izginjajoči stari svet in se spraševalo, kaj jim prinaša novi čas. Ta čas je z risanjem novih meja in spreminjanjem družbenih odnosov med poražence uvrstil tudi aristokracijo in vzel moč pripadnikom prej vladajočih narodov, po drugi strani pa odprl prostor ženskam za vstop v javnost.

Iztok Ilich, Bukla 152

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.