Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 29 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Svastika na pokopališkem zidu

Poročilo o hitlerizmu v širši okolici Maribora v tridesetih letih 20. stoletja
Mateja Ratej
Svastika na pokopališkem zidu
24,00 € 24,00 € Prihrani 0,00 €
Za pridobitev Buklinega bonusa 0,72 € se prijavite ali registrirajte
Na zalogi, dobava 1-5 delovnih dni

Knjigo zavijemo v darilni papir in zavežemo s trakom. Račun prejme kupec, knjigo obdarovanec.

2,90 €


Založba Beletrina
Leto izdaje 2021
ISBN 978-961-284-760-9
Knjiga je izšla s finančno podporo JAK RS.

Tehnične lastnosti
trda vezava
23,5 x 15 cm
400 g
203 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
zgodovina
zgodovina > 20. stoletje

Povej naprej

Založnik o knjigi

Hitlerizem slovenskega prebivalstva na Štajerskem se je kazal v simpatiziranju z nacističnim redom v javnosti, pomenil je privid boljšega življenja v nemški državi pod Hitlerjem. Ko so se pričeli mariborski Nemci v tridesetih letih 20. stoletja obračati k nacizmu, so jim zaradi lojalnosti, ekonomske odvisnosti in v upanju po večji blaginji sledili mnogi njihovi slovenski delavci in uslužbenci.

Primere suma širjenja hitlerjevske propagande v omenjenem obdobju je mogoče spremljati v kazenskih spisih okrožnega sodišča v Mariboru, saj je bil hitlerizem v Kraljevini Jugoslaviji prepovedana politična dejavnost in ga je obravnavalo posebno Državno sodišče za zaščito države v Beogradu. V teh kazenskih spisih, katerih del razkriva Mateja Ratej v svoji knjigi, lahko zelo natančno razberemo, kako so popreproščene krilatice o boljšem življenju pod Hitlerjem s sposobnostjo pronicanja v mnogotere komunikacijske položaje ustvarjale specifično družbeno klimo postopnega naraščanja napetosti v desetletju pred nastopom velikanskega družbenega kolapsa.

Predgovor h knjigi je napisal Tone Partljič.

Recenzija Bukla

Evropske politične silnice so v Mariboru ustvarile okoliščine, v katerih so se ljudje razdelili na tiste, ki so leta 1941 nemško okupacijo pričakali z navdušenjem, in druge, ki so bili izgnani ali pa so v hudih preizkušnjah organizirali odpor. Avtorica pripoveduje o ljudeh, ki so najprej pozdravili anšlus, nato pa še okupatorje. Mučno poglavje hitlerizma v širši okolici Maribora v tridesetih letih 20. stoletja osvetljuje kot zgodovinarka in premišljujoča povezovalka stvarnosti, ki suhoparna zgodovinska dejstva obkroža z družbenim kon­tekstom. Na primer za leto 1933, ko je Hitler postal nemški kancler, pove, da je tedaj Neruda izdal pesmi Bivališče na zemlji, mariborski policijski zapisniki pa obravnavali kvartopirski spor, ki je prerasel v protinarodno izzivanje. Naraščanje podpore nacionalsocializmu izriše z osrednjima zgodbama družine mariborskega odvetnika Lotharja Mühleisna, prvaka nemške manjšine na Štajerskem, in slovenskega viničarja Josefa Hammerja. Križanje njunih usod v ospredju in številnih drugih ob strani ustvarja nazorno podobo časa.

Maja Črepinšek, Bukla 158

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...