Črna koža, bele maske
Frantz FanonZaložba | Studia humanitatis |
Zbirka | Studia humanitatis |
Leto izdaje | 2017 |
ISBN | 978-961-6798-65-5 |
Naslov izvirnika | Peau noire, masques blancs |
Leto izdaje izvirnika | 1952 |
Prevod | Ana Monika Habjan |
Urejanje | Jernej Habjan |
Spremna študija | Mladen Dolar |
mehka vezava
19,5 x 13,5 cm
270 g
240 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
družbene vede > sociologija
filozofija
zgodovina
družbene vede > etnologija in antropologija
Založnik o knjigi
Črna koža, bele maske na Martiniku rojenega in v Lyonu izšolanega psihiatra in filozofa Frantza Fanona je eno temeljnih del postkolonialnih študij, afriških študij in sorodnih disciplin, ki so se izoblikovale šele po izidu te knjige v letu 1952. Obenem je sočasni prispevek k antikolonialnemu boju po drugi svetovni vojni, ki ima kot takšen tudi izjemen dokumentarni pomen. Knjiga s pomočjo izvirnega radikalnega humanizma poseže v ideologijo povojnega kolonializma. S tem ponudi alternativo tako politiki asimilacije vladajoči belski skupnosti kakor reakcionarnim filozofijam črnske superiornosti.
Razkrinkavanje podjarmljenosti koloniziranih skupnosti, ki se je v Fanonovem opusu stopnjevalo vse do njegove zadnje knjige, Les damnés de la terre (Upor prekletih), je v mladostnem prvencu Peau noire, masques blancs (Črna koža, bele maske) podkrepljeno s humanizmom v Franciji študirajočega in prakticirajočega črnskega psihiatra iz Francoskih Karibov. Upor prekletih je v slovenskem prevodu izšel že leta 1963; slovenska izdaja knjige Peau noire, masques blancs pa slovensko bralstvo seznanja s študijo, ki se je v vmesnem času izkazala za enako pomemben prispevek k politični filozofiji in sociologiji kakor Upor prekletih. Tako je obenem v slovenščini nastal verodostojen portret klasika sodobne humanistike in družboslovja.
Recenzija Bukla
Fanon (1925– 1961), filozof, psihiater in mislec, rojen na Martiniku, je umrl zaradi levkemije pri starosti 36 let, prej pa napisal nekaj izjemno vplivnih knjig. Zadnja, ki jo je zaključeval tik pred smrtjo, je bila V suženjstvo zakleti, ki smo jo do zdaj imeli edino prevedeno (sprva je izšla pod naslovom Upor prekletih), zdaj pa je prevedeno še njegovo prvo delo Črna koža, bele maske iz leta 1952, v katerem je Fanon, spodbujen s tedanjimi protirasističnimi gibanji, ki so klicala po enakopravnosti, v psihoanalitičnem dis kurzu razdelal, kaj pomeni biti črni človek oziroma še natančneje, kaj hoče črni človek (analogijo na Freudovo vprašanje kaj hoče ženska). Na to vprašanje Fanon (resignirano) odgovarja, da črni človek »hoče biti kakor belec. Za črnca obstaja le ena usoda. In ta je bela,« s čimer je pokazal, da si črnec mimetično želi oponašati belske vrline, belsko kulturo in belske vrednote, rešitev pa je kljub oviram avtor videl v univerzalnosti, ki bi bila onkraj belega in črnega. Angažirana in aktivistična postkolonialna knjiga, ki govori v še zdaj sodobnem jeziku teorije
Samo Rugelj, Bukla 131
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
Sorodne knjige
- Ljubljanski izobraženci skozi čas Izobraževanje Ljubljančanov na dunajski univerzi 1392–1917 29,00 € Dodaj v košarico
- Pod kraljičinim žezlom Elizabeta Luksemburška in Ulrik II. Celjski, 1437-1442 39,50 € Dodaj v košarico
- -10% Civilizacija Kako so vrednote Zahoda osvojile svet 26,01 € 28,90 € Prihrani 2,89 € Dodaj v košarico