Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(pon.-čet.: 8.30-16.00, pet.: 8.30-14.30)
0

Črna koža, bele maske

Frantz Fanon
Črna koža, bele maske

Zaradi različnih vzrokov v Buklini spletni knjigarni te knjige ni možno kupiti.
Za več informacij se obrnite na založbo (v kolofonu levo) ali v kako drugo knjigarno.

Založba Studia humanitatis
Zbirka Studia humanitatis
Leto izdaje 2017
ISBN 978-961-6798-65-5
Naslov izvirnika Peau noire, masques blancs
Leto izdaje izvirnika 1952
Prevod Ana Monika Habjan
Urejanje Jernej Habjan
Spremna študija Mladen Dolar

Tehnične lastnosti
mehka vezava
19,5 x 13,5 cm
270 g
240 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
družbene vede > sociologija
filozofija
zgodovina
družbene vede > etnologija in antropologija

Povej naprej

Založnik o knjigi

Črna koža, bele maske na Martiniku rojenega in v Lyonu izšolanega psihiatra in filozofa Frantza Fanona je eno temeljnih del postkolonialnih študij, afriških študij in sorodnih disciplin, ki so se izoblikovale šele po izidu te knjige v letu 1952. Obenem je sočasni prispevek k antikolonialnemu boju po drugi svetovni vojni, ki ima kot takšen tudi izjemen dokumentarni pomen. Knjiga s pomočjo izvirnega radikalnega humanizma poseže v ideologijo povojnega kolonializma. S tem ponudi alternativo tako politiki asimilacije vladajoči belski skupnosti kakor reakcionarnim filozofijam črnske superiornosti.

Razkrinkavanje podjarmljenosti koloniziranih skupnosti, ki se je v Fanonovem opusu stopnjevalo vse do njegove zadnje knjige, Les damnés de la terre (Upor prekletih), je v mladostnem prvencu Peau noire, masques blancs (Črna koža, bele maske) podkrepljeno s humanizmom v Franciji študirajočega in prakticirajočega črnskega psihiatra iz Francoskih Karibov. Upor prekletih je v slovenskem prevodu izšel že leta 1963; slovenska izdaja knjige Peau noire, masques blancs pa slovensko bralstvo seznanja s študijo, ki se je v vmesnem času izkazala za enako pomemben prispevek k politični filozofiji in sociologiji kakor Upor prekletih. Tako je obenem v slovenščini nastal verodostojen portret klasika sodobne humanistike in družboslovja.

Recenzija Bukla

Fanon (1925– 1961), filozof, psihiater in mislec, rojen na Martiniku, je umrl zaradi levkemije pri starosti 36 let, prej pa napisal nekaj izjemno vplivnih knjig. Zadnja, ki jo je zaključeval tik pred smrtjo, je bila V suženjstvo zakleti, ki smo jo do zdaj imeli edino prevedeno (sprva je izšla pod naslovom Upor prekletih), zdaj pa je prevedeno še njegovo prvo delo Črna koža, bele maske iz leta 1952, v katerem je Fanon, spodbujen s tedanjimi protirasističnimi gibanji, ki so klicala po enakopravnosti, v psihoanalitičnem dis kurzu razdelal, kaj pomeni biti črni človek oziroma še natančneje, kaj hoče črni človek (analogijo na Freudovo vprašanje kaj hoče ženska). Na to vprašanje Fanon (resignirano) odgovarja, da črni človek »hoče biti kakor belec. Za črnca obstaja le ena usoda. In ta je bela,« s čimer je pokazal, da si črnec mimetično želi oponašati belske vrline, belsko kulturo in belske vrednote, rešitev pa je kljub oviram avtor videl v univerzalnosti, ki bi bila onkraj belega in črnega. Angažirana in aktivistična postkolonialna knjiga, ki govori v še zdaj sodobnem jeziku teorije

Samo Rugelj, Bukla 131

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...