Založba | ZRC, ZRC SAZU |
Zbirka | Migracije |
Leto izdaje | 2020 |
ISBN | 978-961-05-0263-0 |
trda vezava
23,5 x 16,5 cm
950 g
516 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
zgodovina
Založnik o knjigi
Sredi 19. stoletja se je na Slovenskem začelo obdobje, znano kot doba velikih migracij. Takrat so, tako kot že prej druge dele Evrope, širši srednjeevropski prostor zajela množična migracijska gibanja. Do druge svetovne vojne je ozemlje današnje Slovenije za stalno zapustilo okrog 440.000 prebivalcev. Takemu demografskemu primanjkljaju na ozemlju, ki je takrat štelo 1,5 milijona prebivalcev, so botrovali migracijski procesi različnih intenzivnosti in usmeritev, umeščeni med politična, ekonomska, kulturna in družbena dogajanja. Knjiga predstavi glavne obrise množičnih migracij, ki so ključno zaznamovale zgodovino slovenskega prostora, ter organizacijske in kulturno-umetniške dosežke slovenskih migrantov v novih domovinah. Namen knjige je tudi skozi življenjske zgodbe pokazati, kako so bile selitve vedno sestavni del vsakdanjega življenja v določenem zgodovinskem obdobju, v določenem lokalnem okolju in določeni družinski strategiji preživetja. Ob tem želi razprava istočasno obravnavati izseljevanje in priseljevanje kot skupno doživljanje in izkušnjo posameznega človeka, ki je vedno oboje hkrati, izseljenec in priseljenec.
Recenzija Bukla
Kot potomcu (začasnega ekonomskega) migranta, ki je na začetku 20. stoletja odšel za dvakrat po dve leti v Ameriko, kjer je v tem času zaslužil za majhno kmečko hišo v rodni vasici na Dolenjskem, v kateri se je potem ob koncu tridesetih let prejšnjega stoletja rodil moj oče, mi je bilo seveda zelo zanimivo, da ne rečem vznemirljivo, vzeti v roke to knjigo, ki se je migracij Slovencev lotila zelo sistematično in podrobno. Po ugotovitvah treh avtorjev, raziskovalcev na ZRC SAZU, ki so knjigi prispevali vsak svoj del, Aleksej Kalc se je v svojem najobsežnejšem delu posvetil zgodovinskim, socialnim in političnim vidikom teh migracij, Janja Žitnik Serafin je obdelala kulturno-umetniško dejavnost migrantov in organizacijo njihove skrbi za materni jezik ter pomembne dosežke Slovencev, ki so živeli v tujini, Mirjam Milharčič Hladnik pa je v svojem delu nanizala nekaj karakterističnih življenjskih zgodb nekaterih tudi znanih Slovencev (denimo Louisa Adamiča in Marije Ipavec), so se velike migracije Slovencev začele v drugi polovici 19. stoletja. Takrat so se Slovenci začeli množično zlivati najprej v sosednje dežele, kot so bile Avstrija, Ogrska in Nemčija, potem pa so začeli odhajati tudi v Egipt, Ameriko in še dlje. Do konca druge svetovne vojne je tako območje sedanje Slovenije zapustilo približno 440 tisoč ljudi, kar je pomenilo velik demografski primanjkljaj na tem ozemlju, ki je takrat štelo 1,5 milijona ljudi, vzroki pa so bili seveda vseh vrst, od ekonomskih do političnih. Knjiga, ki kaže, da smo se s sedanjim številom Slovencev (dva milijona) tako ali drugače zgolj približali stanju izpred stoletja in več, ob tem, da nas mnoge vse manj spodbudne okoliščine življenja v Sloveniji v zadnjem desetletju in več, lahko samo navedejo k zaključku, da smo pred novim valom migracij Slovencev v prihodnjem obdobju. Dokumentirano!
Samo Rugelj, Bukla 154
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
Sorodne knjige
-
1968: čas upora, upanja in domišljije Zgodbe študentskega gibanja 1964-1974 29,90 € Dodaj v košarico
-
Majniška deklaracija in deklaracijsko gibanje Slovenska politika v habsburški monarhiji, od volilne reforme do nove države (1906-1918) 26,90 € Dodaj v košarico