Grajska gospoda iz raja na Krasu

Recenzija Bukla

Občina Pivka je spomladi izdala knjigo Draga Kolenca Grajska gospoda iz raja na krasu: pivški graščini Ravne in Šilentabor. Ravne je ime za posestvo z graščino, gospodarskim objektom in štiritraktnim hlevom v Košanski dolini, Šilentabor pa je bil grad z največjim protiturškim zavetiščem na Kranjskem. Greben Šilentabora ločuje zgornjo Pivko od Košanske doline, na njem pa danes stoji le še cerkvica sv. Martina, v kateri je pokopan Andrej Danijel Raunach, škof nekdanje istrske škofije Pičen.
Ravne, danes na pol speče, so zanimiva renesančna stavbna dediščina, ki je, tako kot tudi Šilentabor, s knjigo Draga Kolenca tako rekoč kot v filmu zaživela v zelo zanimivih zgodbah o njenih znamenitih prebivalcih, zgodovinskih osebnostih. Za ilustracijo: prvotni lastniki dvorca Ravne so bili Raunachi, ena najstarejših rodbin avstrijske dežele Kranjske; njen član Martin Raunach je spremljal Friderika III. Habsburškega na njegovo kronanje za nemškega kralja v Aachen, njegov brat Jakob pa je istega kralja deset let pozneje spremljal na poti v Rim na kronanje za rimsko-nemškega cesarja.
Najslavnejši Raunach je bil vitez Bernardin, eden štirih poveljnikov, imenovanih za obrambo vzhodnih meja cesarstva, zadolžen za Istro in Kras.
Bil je osebni prijatelj cesarja Maksimilijana I. in med izbranci, ki so prisostvovali njegovi smrti. Za Raunachi so Ravne prešle v last tržaških patricijev De Leo, za katerimi je v ulici Sv. Sebastjana v Trstu ostala družinska palača, nato pa so Ravne prešle v last grofov Hohenwartov. Med temi lastniki je bil tudi eden najuglednejših kranjskih naravoslovcev, Franc Jožef Hanibal Hohenwart, med drugim ustanovitelj Kranjskega deželnega muzeja, sedanjega Narodnega muzeja v Ljubljani.
Drago Kolenc, po poklicu psiholog, ljubiteljsko pa pisec strokovnih in domoznanstvenih besedil, je opravil temeljito raziskovalno delo, zato da je Pivčanom in ljubiteljem manj znanih zgodb iz zgodovine našega prostora podaril izčrpno in zelo slikovito zgodbo o graščini in njenih nekdanjih prebivalcih, o katerih je še živo tudi ljudsko izročilo. Postojnčan Drago Kolenc, rojen v Novem mestu, je napisal tri knjige, med katerimi je najbolj znana Dober dan, Krpanova dežela, ki je izšla tudi v angleškem jeziku.

Dragica Jaksetič, Bukla 150

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.