Grenko morje

Recenzija Bukla

Roman je literarni spomenik aleksandrinkam, Slovenkam, ki so predvsem v obdobju med svetovnima vojnama odhajale po zaslužek v Egipt, večinoma v Aleksandrijo – od tod njihovo poimenovanje. Prvič je izšel leta 2002, dve leti kasneje je sledil prvi ponatis, letos pa smo pričakali že drugega, saj je bil roman to študijsko leto za prve tri letnike srednjih poklicnih šol izbran za tekmovanje v znanju slovenščine (Cankarjevo priznanje). Vsekakor je pomembna zgodba, ki daje unikaten vpogled v zgodovinsko obdobje in predvsem težka življenja aleksandrink (oz. šandrink, kot so si same pravile v narečju), primerna izbira. V ospredju zgodbe so tri mlade ženske, Merica, Ana in Vanda, ki so zaradi finančne stiske prisiljene oditi od doma. Njihova zgodba, polna vzponov in padcev, se začne že na parniku, smiselno pa jo sklene esej Marije Mercina z dodatnim vpogledom v življenje slovenskih zdomk.

Vanja Jazbec, Bukla 116-117

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.