Novo | Založba | Beletrina, Cankarjeva založba |
| Leto izdaje | 2024 |
| ISBN | 978-961-298-242-3 |
| Naslov izvirnika | Vanished kingdoms |
| Podnaslov izvirnika | The Rise and Fall of States and Nations |
| Leto izdaje izvirnika | 2010 |
| Prevod | Andrej E. Skubic |
Založnik o knjigi
V naših predstavah o Evropi danes prevladujejo predvsem države kot Španija, Francija, Združeno kraljestvo, Nemčija in Francija, pri čemer se ne zavedamo, da so vse te skupnosti razmeroma nova iznajdba. Norman Davies v imenitni knjigi Izginula kraljestva pred nami oživi dolgo pozabljene dežele: Aragonijo, ki je nekoč obvladovala Sredozemlje, veliko kneževino Litvo, nekoč največjo državo v Evropi, staro britsko kraljestvo Alt Clud iz časov, ko še nista obstajali ne Anglija ne Škotska, zapleteno usodo nekdanjih kraljestev Zahodnih Gotov in Burgundov, pa tudi kratkožive državice kot Podkarpatska Rusinija ali Napoleonova Etrurija, ki niso nikoli imele priložnosti, da bi zares zaživele. Norman Davies s knjigo Izginula kraljestva spodkopava naš ustaljeni pogled na preteklost in nas poziva, naj ponovno razmislimo o spodbudah za vzpon in propad narodov.
Recenzija Bukla
Angleško-poljskega zgodovinarja Normana Daviesa (1939) v slovenščini že poznamo po njegovi obsežni, v dveh knjigah objavljeni Zgodovini Evrope (leta 2013 je izšla pri založbi Modrijan, prav tako jo je prevedel Andrej E. Skubic), zdaj pa so izšla njegova Izginula kraljestva, v katerih se je sprehodil po zgodovini polpozabljene Evrope. V petnajstih poglavjih, kjer ne manjkata niti nam bolj znani sovjetski imperij (CCCP; Največji čarodejski trik z izginjanjem, 1924–1991) niti Črna gora (kraljestvo temnih planin 1910–1918), dobivamo letos najobsežnejšo zgodovinsko študijo, ki bo navdušila vse ljubitelje tovrstnega branja. Davies se je v tej knjigi, ki jo dopolnjujejo premišljeno izdelani zemljevidi ter dobro izbran (fotografski) grafični material, ves čas osredotočal na dve prednostni nalogi: želel je poudariti razliko med današnjimi in preteklimi časi ter raziskati vijugave poti zgodovinskega spomina. Ti prednostni nalogi sta ga vodili k zapisu vsakega poglavja v treh delih. Prvi del vsakega poglavja predstavi skico določene evropske lokacije, kot je videti danes, drugi del je posvečen predstavitvi »izginulega kraljestva«, ki je na istem območju obstajalo nekoč, v tretjem delu pa si ogledamo, koliko dandanes to izgubljeno kraljestvo še pomnimo – običajno je napol ali popolnoma pozabljeno. Poleg tega si je prizadeval predstaviti izginula kraljestva iz čim več različnih obdobij in geografskih regij evropske zgodovine, kolikor mu je to dopuščal prostor: Tolosa je obstajala v zahodni Evropi, Litva in Galicija na vzhodu, državi Alt Clud in Éire sta bili umeščeni na Britanskem otočju, Borusija na Baltiku, Črna gora na Balkanu, Aragonija pa na Iberskem polotoku in v Sredozemlju. Poglavje, ki obravnava več kraljestev Burgundije, pripoveduje srednjeveško zgodbo, ki povezuje današnji Francijo in Nemčijo; poglavje o Sapavdiji pokriva pretežno zgodnje moderno obdobje ter povezuje Francijo, Švico in Italijo; poglavji Rosenau in CCCP pa sta omejeni na 19. oziroma 20. stoletje. Monumentalna zgodovinska študija!
Samo Rugelj, Bukla 183-184
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
