Kaput

Založnik o knjigi

»Münchau v knjigi Kaput nazorno pokaže, kako je fatalna simbioza politike, bank in starih industrijskih velikanov, skupaj z iluzijo o analogni prihodnosti, pahnila Nemčijo z evropskega vrha na rob gospodarske irelevantnosti v 21. stoletju.« – prof. dr. Jože P.  Damijan

Nemčija je najpomembnejši slovenski gospodarski partner in velja reklo, da če Nemčija kihne, dobi Slovenija prehlad. Kaj pa se dogaja v Nemčiji in kakšna je njena srednjeročna perspektiva? O tem podrobno piše priznani nemški novinar in publicist Wolfgang Münchau v svoji knjigi Kaput, ki je takoj po izidu vzbudila širok mednarodni odmev in je še kako zanimiva tudi za slovenske bralce in prihodnji razvoj Slovenije.

Do pred nekaj leti se je zdelo, da je Nemčija zgled gospodarskega in političnega uspeha. Angela Merkel je veljala za pravo »voditeljico svobodnega sveta«, nemški gospodarski model, ki temelji na izvozu, pa je zagotavljal blaginjo. Vendar so nedavni dogodki – odvisnost Nemčije od ruskega plina, zamude njene avtomobilske industrije v tekmi na področju električnih avtomobilov itn. – začeli spodkopavati to mnenje. Svoje so dodali tudi drugi družbeno­politični pretresi zadnjega obdobja in razpad vlade konec leta 2024, kar »motor evropskega gospodarstva« postavlja pred največje izzive po drugi svetovni vojni.

Wolfgang Münchau v knjigi Kaput trdi, da so se slabosti nemškega gospodarstva v resnici pojavljale že desetletja. Zaradi neomerkantilistične politike nemške države, torej krepitve lastnih gospodarskih zmogljivosti z načrtnim razvijanjem gospodarstva in zunanje trgovine ter namenom, da bi bila država čim bolj samooskrbna, kar vse je poganjala tesna povezava med industrijsko in politično elito države, je Nemčija tehnološko zaostala in postala preveč odvisna od centralistično vodenih Rusije in Kitajske. Zato nič ne kaže, da bi se bila sposobna hitro prilagoditi digitalni resničnosti 21. stoletja.

Nujno branje za vse, ki jih zanima prihodnost največjega evropskega gospodarstva.

IZ KNJIGE

»V mnogih pogledih je nemški izvirni greh zavračanje sodobnih tehnologij. Nemški direktorji in politični voditelji so še naprej vztrajali pri slabih tehnoloških, geopolitičnih in gospodarskih pristopih ter pri ideologiji, ki gospodarstvo na splošno enači z industrijo. Zato je v celotni nemški gospodarski razpravi najbolj izpostavljen pojem konkurenčnosti, ki je zelo pomembna za podjetja, vendar se redko uporablja za države. V gospodarskih razpravah v Združenem kraljestvu ali Združenih državah o njem skoraj ne govorijo. V Nemčiji skoraj ne govorijo o čem drugem.«

O AVTORJU

Wolfgang Münchau (1961), nemški publicst, je pridruženi urednik časopisa Financial Times, ki piše tedenske kolumne o Evropski uniji in evropskem gospodarstvu. Preden je prevzel sedanji položaj pri FT, je bil dve leti sourednik časopisa Financial Times Deutschland. Leta 2012 je prejel nagrado Society of American Business Editors and Writers za najboljšega mednarodnega kolumnista. Leta 2006 je Münchau soustanovil Eurointelligence, priznano spletno platformo za novice in analize politike, financ in ekonomije evroobmočja, ki jo še vedno soureja in piše zanjo. Münchau je napisal tudi več knjig v nemškem in angleškem jeziku, Kaput pa je njegovo morda najbolj odmevno delo doslej in prvi prevod v slovenščino.