Knjiga. Znanje. Razum.

Recenzija Bukla

Letna razstava Mestnega muzeja Ljub­ljana, posvečena temeljem dosežkom in osrednjim osebnostim zgodnjega novega veka – od prvih natisnjenih besed v slovenskem jeziku prek Valvazorja do Zoisa in Vodnika v Ljubljani in na Kranjskem – na področjih knjige, znanja in razuma, se je iztekla. Zaradi omejitev, ki jih je narekovalo preprečevanje širjenja novega koronavirusa, je bila večji del predvidenega časa, od srede novembra 2019 do konca lanskega oktobra, zaprta oziroma le pogojno odprta za širšo javnost. Obiskovalcev je bilo vsekakor manj, kot bi jih bilo sicer, kljub temu pa večdisciplinarna razstava o treh stoletjih od protestantizma do razsvetljenstva s svojo pestro vsebino in mnogimi še svežimi odkritji, kot na primer, da Trubar svojih prvih knjig ni tiskal v Tübingenu, temveč v Schwäbisch Hallu, ni ostala prezrta. Poleg mesečnih predavanj in strokovnih vodstev, kadar je bil ogled dovoljen, je k širšemu odmevu največ prispeval malo pred zaprtjem organiziran dvodnevni posvet, na katerem so ob neposrednem prenosu na družbenih omrežjih sodelovali soavtorji razstave in mnogi drugi poznavalci posebej osvetljenih področij. Marko Štuhec, Vincenc Rajšp, Matevž Košir, Metod Benedik, Mateja Kos, Miha Preinfalk, Boris Kryštufek pa Irena Žmuc, avtorica razstave in z Mojco Ferke urednica monografije, ter še osmerica muzealcev in zgodovinarjev umetnosti, literature, prava, naravoslovja in medicine, so svoje prispevke pripravili za knjižno objavo z enakim naslovom, kot ga je imela razstava. Vrednost zdaj vsakomur dostopne knjige še povečujejo bogato slikovno gradivo in za dodatne raziskave pomembne navedbe virov.

Iztok Ilich, Bukla 160

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.