Kultura vrtov
| Založba | Znanstvena založba Filozofske fakultete |
| Leto izdaje | 2016 |
| ISBN | 978-961-237-861-5 |
mehka vezava
206 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
kulinarika, dom in vrt > vrtnarstvo
zgodovina
Založnik o knjigi
Si lahko predstavljate, kako zelena je bila Ljubljana pred 200 leti? S pomočjo knjige Kultura vrtov bo to lažje. V njej so predstavljeni vrtovi, parki, sprehajališča in avenije, ki so jih v preteklosti uporabljali Ljubljančani. Med prvimi zapisi o oblikovanih zelenih površinah, ki jih najdemo v Valvasorjevi Slavi vojvodine Krajnske, izvemo, kje so se prebivalci Ljubljane sprehajali v 17. stoletju in kateri plemiški vrt ob mestu je bil tedaj najbolj občudovan. Podatki iz 17. stoletja nas nato vodijo v 18. stoletje, ko je tudi v Ljubljani prevladal barok in se sredi stoletja izrazil v izjemni vrtni zasnovi Leopoldsruhe (današnjega Cekinovega gradu). Konec stoletja razsvetljensko gibanje prinese nove tendence tudi v vrtno oblikovanje, kot pričajo slavni Zoisovi vrtovi v Ljubljani, in kar se nadaljuje v 19. stoletju, ki je mestu prineslo nove, za javnost odprte površine, katerih pobudniki so bili tako oblasti – francoska, avstrijska in mestna – kot tudi meščani.
Recenzija Bukla
Danes si je pravzaprav težko predstav ljati, kako zelena je bila Ljubljana sredi 18. ali 19. stoletja, toda avtorica, krajinska arhitekta in doktorica umetnostne zgodovine, nam v slikoviti strokovni monografiji za to ponuja številne presenetljive dokaze. Njeno raziskovalno delo temelji na iskanju pozabljenih zelenih zakladov in s strokovnim besedilom, slikami, načrti in detajli vrtov nas popelje v čas, ko je izraz »vrtna umetnost« (Gartenkunst) še nekaj pomenil in je sodil ob bok krajinskemu slikarstvu. Takrat so oblikovanje zelenih površin dojemali bolj kot umetnost in ne le tehnično in uporabno urejanje človekove okolice. Modne smernice so sprva prihajale predvsem iz Francije, prednjačili so baročni vrtovi Versaillesa in ljubljanske (kranjske) plemiške družine so se pri urejanju svojih vrtov in parkov rade zgledovale po njih. Z razsvetljenstvom, novim ideološkim gibanjem, so se poleg družbenih sprememb pojavili tudi novi trendi v vrtni arhitekturi (angleški krajinski slog), pomemben vpliv na oblikovanje ljubljanskih zelenih površin pa so imeli tudi kulturni stiki z dunajskim dvorom. Široko zasnovana knjiga, ki prek dela in življenja pomembnih ljubljanskih posameznikov, plemiških družin, baronov, meščanov, raziskovalcev in drugih poleg takratne vrtne umetnosti zanimivo predstavi tudi kulturne, gospodarske in politične spremembe tedanje Ljubljane.
Renate Rugelj, Bukla 127-128
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
Sorodne knjige
-
Reformatorji v stripu ali kako smo Slovenci dobili prvo res dooooolgo knjigo (in eno krajšo, ki je opisala, kako pišemo) 15,75 € Dodaj v košarico -
Slovenski razkoli in slovenska sprava Usodni trk 'valjhunstva' in boljševizma 29,90 € Dodaj v košarico
