Bratstvo in slivovka

Založnik o knjigi

Kaj, če se zgodovina naroda ne skriva v ustavah, vladavinah, patriotizmu, govorih, vojnah in mejah, ampak v enem samem samcatem kozarčku?

Bratstvo in slivovka je knjiga o tem, kako lahko ena sama opojna pijača pove več o državi, narodu, uspehih, razpadanju, spominih, gostoljubju, trgovini, mitih in vsakdanjem življenju kot cela parada uradnih zadevščin. Slivovka tu ni rekvizit ali orodje, ampak glavna figura: tekoča priča jugoslovanskega stoletja in postjugoslovanskega mačka.

Avtor z brskanjem po časopisju, arhivih, literaturi, spominih, oglasih, etiketah, anekdotah in ostankih vsakdanjega življenja vsrkava pijačo, ki je obenem domača in politična, ljudska in simbolna, predmet skupnosti in sredstvo za prisvajanje. Pred bralcem in bralko se razprostre svet, v katerem slivovka ni le tolažba, razvada ali običaj, ampak nič manj jezik pripadnosti, znak bližine, sredstvo za prepričevanje in včasih tudi detonator zgodovine.

Duhovita, ostra, neposredna, živa in živahna zgodba o Jugoslaviji in o svetu po njej, povedana iz nepričakovanega zornega kota – iz kozarca. Knjiga za bralstvo, ki ga zanimajo zgodovina, kultura, Balkan, dobra esejistika, osupljive podobe in vse tisto, kar uradne razlage praviloma pustijo v predalu, če ne celo kje pod mizo. Ker narod še najlaže razumeš takrat, ko pogledaš, kaj si naliva.

iz knjige1

»Pisati zgodovino Jugoslavije brez slivovke je tako, kot pisati zgodovino odkrivanja vesolja brez vesoljskih ladij. No, približno tako.« 

»[Slivovka] je v tej knjigi metonimija: opojna tekočina, ki je hkrati vezivo. Opojna in spojna! Je most – med pokrajinami, razredi, jeziki, značaji. Med preteklostjo in spominom. Med zgodovino in mitom.« 

»Ko steklenica stopi na govorniški oder zgodovine, se retorika spremeni v tekoče stanje in resnica dobi promile.«

»Če je bila Jugoslavija politična fikcija, potem je bila slivovka njena tekoča realnost – aroma, ki je v vsakem kotičku nekdanje skupne domovine dišala znano. […] Prav slivovka je, če hočete ali ne, eden redkih dokazov, da je ta narod nekoč obstajal. Vsaj na jeziku.«

»Nazdravimo. In ne pozabimo – v vsakem kozarcu se skriva zgodba. Včasih tudi narod.«