Haloško petje na tretko

Recenzija Bukla

Najnovejši izbor zvočnih zapisov iz bogatega arhiva Glasbenonarodopisnega inštituta prinaša v javnost s strokovnimi komentarji razložene primere starodavnega načina petja na tretko, kakršno je bilo značilno za Haloze. To arhaično obliko štiriglasnega petja, pri katerem gre visoki glas nad preostale tri glasove, je bilo slišati predvsem ob trgat vah in drugih skupinskih kmečkih delih ter praznovanjih. Bržkone bi ta posebna vrsta nesnovnega ljudskega izročila povsem utonila v pozabo, če je ne bi obudile pevke društva Trstenke. Njihovo petje se je že v sedemdesetih letih začelo oglašati v programih osrednjega slovenskega radia, zdaj pa je pojav z različnih vidikov predstavljen tudi v knjižni obliki. Strokovna besedila so v uvodu prispevali urednica Urša Šivic, vodja Trstenk Lojzka Merc ter Jasna Vidakovič in Mirko Ramovš. Drugi del monografije zapolnjuje pesmarica z notnimi zapisi 24 terenskih zvočnih posnetkov iz let 1969– 2015.

Haloško petje na tretko / The Traditional Multipart Singing of Haloze (zgoščenka)
Knjižno izdajo spremlja zgoščenka, na kateri so zbrani dobro uro trajajoči posnetki 17 pesmi, med katerimi je Šla bom na goro visoko predstavljena v dveh različicah; prva je bila posneta leta 1969 v Veliki Varnici, druga pa 46 let pozneje v Podlehniku, kjer delujejo Trstenke. Izbor gradiva iz arhiva Glasbenonarodopisnega inštituta sta pripravila Urša Šivic, ki je napisala tudi spremno študijo za priloženo dvojezično brošuro, in Peter Vendramin, ki je zvočno gradivo pripravil in obdelal za objavo. Besedila je v angleščino prevedla Tanja Kuret.

Iztok Ilich, Bukla 132-133

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.