Marušičev zbornik

Recenzija Bukla

Zbornik, objavljen v počastitev osemdesetletnice Branka Marušiča, »zgodovinopisca z zahodnega roba«, kot je imenovan v podnaslovu, že z obsegom in številom sodelujočih soavtorjev priča o mnogostranskosti in tehtnosti dela, ki ga je neutrudni slavljenec opravil od leta 1956 do lani. Izdajo uvajajo večidel osebno obarvani (spominski) zapisi Petre Svoljšak, Salvatorja Žitka, Janeza Suhadolca, Marije Češčut in Petre Kolenc, ki je uredila gradivo za izjemno obsežno Marušičevo bibliografijo. Sledijo jim razprave, ki segajo na različna področja in so jih poleg avtorjev prvih dveh zapisov prispevali Drago Svoljšak, Miloš Fon, Rajko Bratož, Peter Štih in še dve desetini uglednih raziskovalcev različnih obdobij, dogajanj ter dogodkov in njihovih akterjev v ne le primorski preteklosti, s katerimi se je in se še ukvarja tudi Branko Marušič. Svoljšakova slavljenca na primer imenuje svojega znanstvenega očeta, pred tridesetimi in več leti alternativca v muzealstvu in znanosti, ki je v sebi združeval toliko nagnjenj in vedenj, da je neprenehoma bogatil prostore svojega dela in ustvarjanja. Arhitekt Suhadolc obuja spomine na dolgo skupno pot, ki ju je vodila od prijateljstva do ustvarjalnosti in nazaj, ter spričo osupljive Marušičeve bibliografije ugotavlja: »Tako to je, tako to gre, če nekdo ne zna razen dela počenjati nič drugega.«

Iztok Ilich, Bukla 149

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.