Reci tvoji roki, da jo poljubljam

Založnik o knjigi

Cankaroslovje je o razmerju med Cankarjem in ženskami povedalo malo celovitega. Bolj dejavna je bila psihoanaliza, izhajajoča iz ženskih likov v dramah in prozi. Toda kdo so bile resnične ženske, predvsem dekleta, a tudi ne več najmlajše gospe, s katerimi je Cankar vzpostavljal ljubezenska razmerja, od platoničnih do erotičnih, one pa so mu čustva vračale ali jih le zadržano sprejemale? Kaj je pričakoval od žensk in kaj jim je bil sposoben dati?

Dokumentarno-esejistično delo Reci tvoji roki, da jo poljubljam skuša na to vprašanje odgovoriti s pomočjo razpoložljivega stvarnega gradiva. To so najprej pisma in druga drobna pošta. Različnim naslovnicam jih je napisal zelo veliko, ohranjenih je okrog 370. Žal je zelo malo takšnih, ki so romala v obratni smeri in ostala v pisateljevi zapuščini. Drugi vir informacij o Cankarjevih zvezah z ženskami so njihova utelešenja v literarnih likih. In tretji vir so ne zelo pogosta pričanja sodobnikov. Z upoštevanjem vseh teh »materialnih dokazov« si je Peter Kolšek prizadeval ustvariti objektivno podobo »nagovorjenih« žensk, hkrati pa se približati Cankarjevemu zapletenemu erotičnemu »podzemlju«.

o avtorju

Peter Kolšek (1951, Celje), pesnik in publicist, je diplomiral iz primerjalne književnosti in slavistike. Sedem let je poučeval slovenščino na dveh ljubljanskih gimnazijah, od leta 1987 pa je v službi pri časopisni hiši Delo. V letih 1992-1999 je bil urednik kulturne redakcije, zdaj pa ureja prilogo Književni listi. Piše o literaturi, filmu, televiziji, kulturni in »navadni« politiki. Z Dragom Bajtom je leta 1993 sestavil antologijo slovenske poezije (Sončnice poldneva). Pripravil je antologijske prikaze slovenskih pesnikov (Strniša, Jesih, Fritz, Maurer), leta 2006 pa antologijo slovenske poezije 20. stoletja Nevihta sladkih rož.