Slovenka

Recenzija Bukla

»Žensko vprašanje se ne začenja pri vseučiliščih, marveč v brezupnem stanju proletarskega ženstva. Tu se ne gre edino le za to, da nekatere ženske postanejo doktorice, profesorice itd., da se s tem dokaže intelektualno zmožnost žene. Tu se gre veliko več za to, da se nižje ženstvo otme moralni pogubi in socialni bedi,« so besede, zapisane na zavihku tega čudovito oblikovanega raziskovalnega zbornika, ki je nastal ob 120. obletnici nastanka Slovenke, prvega ženskega časopisa, ki kljub svojemu kratkotrajnemu izhajanju (1897– 1902) v sebi nosi veliko in daljnosežno sporočilo o prispevku žensk k slovenski kulturi in družbi. Glavna urednica tega knjižnega projekta, raziskovalka in zgodovinarka Marta Verginella, je v uvodniku zapisala, da je bil izid Slovenke na narodnem obrobju, v gospodarsko razvijajočem se in večinsko italijanskem Trstu, prelomne narave, saj so se v njem oglašala prva feministična peresa, cvet mladoslovenske inteligence pa tudi že uveljavljene literarne osebnosti. V nadaljevanju Verginella s sodelavkami (Ireno Selišnik, Katjo Mihurko Poniž, Vito Žerjal Pavlin, Petro Testen, Ano Cergol Paradiž in Urško Strle) podrobno predstavlja okoliščine, v katerih je nastajal časopis, njegove vsebinske usmeritve, sodelavke in sodelavce, težave z bralstvom in podporo. Natančno je predstavljeno delo, življenje in razmišljanje prve urednice Marice Nadlišek Bartol, pisateljice in publicistke, ki je Slovenko postavila na noge, pa tudi njene naslednice, bolj feministično usmerjene Ivanke Anžič, a število naročnic in naročnikov je z leti nazadržno padalo, dokler revija ni usahnila … Poseben prostor v tej knjigi si je s svojim delom in prispevki za Slovenko prislužila tudi Zofka Kvedrova, sledi mu obsežen pregled drugih pesnic, ki so objavljale v tej reviji, Slovenkinih moških podpornikov in sodelavcev, na koncu pa so dodani še feministični nazori in vplivi Slovenke v tujini. Nastala je pregledna in celostna študija, ki ponuja podroben pogled na vlogo žensk v politiki, družini in na trgu dela v našem prostoru v povojnih tranzicijskih obdobjih prejšnjega stoletja, sočasno pa razkriva tudi delček zgodovine feminizma, slovenske publicistike in narodnega prebujanja v tistih letih.

Renate Rugelj, Bukla 140

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.