Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe

O knjigi

Pričujoča knjiga, poslednja v zavidljivi seriji najrazličnejših publikacij izpod peresa Jožeta Karlovška, sklepa njegovo bogato raziskovalno pot, ne samo časovno, ampak tudi vsebinsko. Na tej poti se je avtor največ pomudil na polju ornamentike, zaradi česar je bil v svojem času ne le zgolj zbiratelj in poznavalec motivnega materiala, kot mu je bilo marsikdaj očitano, temveč tudi pionirski preučevalec in sistematik problematike.S svojo metodo raziskovanja se je poleg vestnega česanja geografskih širjav, pestrih v bogastvu oranmentov, spuščal po časovni vertikali, ki mu je omogočila pregled zgodovinskih obdobij, in ji sledil vse do najstarejših, praindoevropskih ornamentalnih oblik. Na tej točki je še močneje zaznal oziroma intuitivno začutil vlogo ornamenta kot simbolnega nosilca kozmogenetskih predstav. Samoumevno je, sploh pa za človeka Karlovškega kova, da pri takem impulzu potanko preišče stvari in jih tako osmisli tudi po vsebinski plati. Pri povezovanju in vstavljanju teh v širši pomenski kontekst je seveda naletel na njih vir, svet, iz katerega črpal večidel te motivike - mitologijo.

Vse slike so delo Jožeta Karlovška. Besedilo v knjigi je poljudne narave in je plod Karlovškovega raziskovanja slovenskega bajeslovja. Knjiga je bila dokončana leta 1959, a nikoli izdana. Knjiga je razdeljena na tri dele: - uredniški komentar (Domen Češarek, Matija Kenda, Nejc Petrič); - celotno knjigo Jožeta Karlovška (1900-1963) iz leta 1959 skupaj s slikami. Predgovor napisal etnolog Niko Kuret (1906-1995), prva tri poglavja pa etnolog Ivan Grafenauer (1880-1964); - tretji del vključuje strokovna komentarja etnologinje dr. Monike Kropej Telban iz ZRC SAZU in umetnostnega zgodovinarja Boštjana Kenda.