Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(pon.-čet.: 8.30-16.00, pet.: 8.30-14.30)
0

Vila Bled

Katarina Mohar
Vila Bled

Zaradi različnih vzrokov v Buklini spletni knjigarni te knjige ni možno kupiti.
Za več informacij se obrnite na založbo (v kolofonu levo) ali v kako drugo knjigarno.

Založba ZRC, ZRC SAZU
Zbirka Umetnine v žepu
Leto izdaje 2017
ISBN 978-961-254-978-7
Leto izdaje izvirnika 2016
Urejanje Barbara Murovec

Tehnične lastnosti
mehka vezava
21 x 13 cm
88 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
zgodovina > kulturna zgodovina
turizem in vodniki
umetnost > arhitektura

Povej naprej

Založnik o knjigi

Z velikim parkom obdana Vila Bled na obali jezera je ena najprivlačnejših kulturnih znamenitosti Bleda. Na njenem mestu je nekoč stal počitniški dvorec ugledne avstro-ogrske plemiške rodbine Windischgrätz, kasneje si je jugoslovanska kraljevska dinastija Karađorđević lokacijo izbrala za poletno prebivališče, ki so ga nacisti nameravali spremeniti v hotel, za časa druge Jugoslavije pa je nova oblast tu uredila vladno vilo in eno od rezidenc Josipa Broza - Tita. Zaradi bogate zgodovine sodi kompleks, ki je posebej zanimiv tudi z vidika arhitekturne in likovne umetnosti, med pomembnejše kulturnozgodovinske spomenike na Slovenskem. Avtorica se je posvetila zgodovini stavbe, ki ji v knjižici sledi skozi menjave lastnikov in imen, prenove in družbenopolitične spremembe. Najdlje se ustavi v obdobju neposredno po drugi svetovni vojni, ko je Vila kot Titova poletna rezidenca in prostor državne reprezentance dobila podobo, ki jo je v večji meri ohranila do danes. Posebno pozornost posveča arhitekturi in likovni opremi, pri tem pa se opira na dostopne arhivske vire, znanstveno in strokovno literaturo, periodiko pa tudi na osebna pričevanja posameznikov, ki so oblikovali podobo Vile Bled.

Recenzija Bukla

Večina obiskovalcev Bleda razkošno vilo nad južnim bregom jezera povezuje s pokojnim predsednikom Titom, nekateri starejši tudi s Karađorđevići in beograjskim dvorom. Res je bila ograjena, s parkom obdana posest rezidenca obeh, a je to javnosti, zlasti kar zadeva Titove goste, bolj poznan del njene zgodbe. Katarina Mohar seveda omenja zanimivosti te vrste, vendar sega tudi v starejša obdobja, od proštije briksenških škofov, ki so stoletja imeli v rokah Blejski otok, do mogočnih knezov Windischgrëtzov, ki so si pred 130 leti na razgledni vzpetini postavili počitniško vilo. Še bolj pa avtorico, umetnostno zgodovinarko, zanima arhitekturni razvoj, z neuresničenimi načrti vred, celotnega kompleksa, nastalega namesto vile, potem ko jo je kupil kralj Aleksander. Še več prezidav, tudi s Plečnikovim deležem, je sledilo v Titovem času, iz katerega so tudi večina notranje opreme, poslikave Slavka Pengova, reliefi in plastike Karla Putriha, Zdenka Kalina itn.

Iztok Ilich, Bukla 131

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...