Zamolčane zgodovine

Recenzija Bukla

Zamolčane zgodovine so nadaljevanje dolgoletnega raziskovanja avtoric, ki sta ga prvič strnili leta 2012 pod naslovom Lezbična sekcija LL: Kronologija 1987–2012 s predzgodovino. V njem sta dokumentirali predvsem nastanek lezbičnega gibanja od poznih osemdesetih let 20. stoletja dalje in se tako ob petindvajsetletnici oblikovanja lezbične sekcije na Slovenskem poklonili številnim aktivistkam in pionirkam.
Avtorici sta sicer že v prvem delu ugotovili, kako pomanjkljivo je prikazana zgodovina in pomen LGBT gibanja, v novem delu, v katerem raziskujeta še dlje v preteklost, osredotočata se namreč na likovne in literarne umetnice, rojene v drugi polovici 19. stoletja oziroma delujoče ob koncu 19. stoletja in v prvih desetletjih 20. stoletja, pa sta naleteli na še izrazitejšo fragmentarnost. Kot lahko preberemo v njunem predgovoru: »Ženske izpadejo iz raziskovalnega polja, deležne so parcialne, bolj ali manj naključne prisotnosti ali pa je njihova reprezentacija pristranska, kontaminirana, cenzurirana.« Avtorici ne opažata zgolj pomanjkljive vključenosti ­žensk v zgodovino, ampak tudi, če je celo prišlo do popisa, do omalovaževanja ustvarjanja teh žensk, saj so bile umetnice vedno najprej videne kot drugi spol, kot ženske, potem kot delavke (večinoma so bile učiteljice) in šele nato v opombi pod črto kot umetnice.
Avtorici sta pod drobnogled vzeli življenja in delo osmih umetnic: Elde Piščanec, Henrike Šantel, Ivane Kobilce, Pavline Pajk, Zofke Kveder, Vide Jeraj, Ljudmile Poljanec in Marice Nadlišek. Ob predstavitvi njihovih življenj in širšega družbenega umetnostnega konteksta sta na kratko predstavili tudi druge, ravno tako pomembne umetnice, pri katerih lahko najdemo elemente, ki bi v času njihovega ustvarjanja lahko predstav­ljali homo­erotično ljubezen ali romantično naklon­jenost med ženskami. Delo sta razdelili na dva dela: Tatjana Greif, sicer doktorica arheologije in koordinatorica Lezbične sekcije LL ter urednica lezbične zbirke Vizibilija, se je posvetila likovnim umetnicam, medtem ko se je Nataša Velikonja, s Prešernovo in Župančičevo nagrado nagrajena sociologinja, pesnica, esejistka in prevajalka, spustila v literarne vode. Upamo, da bosta avtorici nadaljevali svoje začrtano in skrbno raziskovalno delo in tako obudili vse preveč pozab­ljenih življenjskih zgodb.

Vanja Jazbec, Bukla 147

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.