Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 25 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Zamolčane zgodovine

Tatjana Greif, Nataša Velikonja
Zamolčane zgodovine
25,00 € 25,00 € Prihrani 0,00 €
Za pridobitev Buklinega bonusa v vrednosti 0,75 € se prijavite ali registrirajte
Na zalogi, rok dobave 1-3 delovne dni Brezplačna poštnina

Povej naprej

Založba ŠKUC
Zbirka Vizibilija
Leto izdaje 2018
ISBN 978-961-6983-27-3
Knjiga je izšla s finančno podporo JAK RS.
Leto izdaje izvirnika 2018

Tehnične lastnosti
mehka vezava
20 x 14 cm
380 g
290 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
družbene vede > sociologija
družbene vede > etnologija in antropologija
zgodovina > kulturna zgodovina

Založnik o knjigi

Delo Zamolčane zgodovine avtoric Tatjane Greif in Nataše Velikonja je nadaljevanje njunega dela Lezbična sekcija LL: Kronologija 1987-2012 s predzgodovino, ki je izšlo leta 2012 in kjer sta podrobno začrtali ne le zgodovino lezbičnega gibanja od poznih osemdesetih let 20. stoletja dalje, temveč sta v njem posegli, sicer fragmentarno, a vendarle prvič v tem prostoru, tudi v zgodovino lezbištva na Slovenskem, lezbične motivike oziroma, bolje rečeno, v predlezbični diskurz vsaj od poznih desetletij 19. stoletja.

Umetnostnozgodovinsko delo Zamolčane zgodovine poglablja že nasnuto lezbično zgodovino na Slovenskem predvsem z raziskovanjem del in življenj nekaterih likovnih in literarnih umetnic, rojenih v drugi polovici 19. stoletja oziroma delujočih ob koncu 19. stoletja in v prvih desetletjih 20. stoletja. Avtorici sta se podrobneje lotili analize življenj in del umetnic Elde Piščanec, Henrike Šantel, Ivane Kobilce, Pavline Pajk, Zofke Kveder, Vide Jeraj, Ljudmile Poljanec, Marice Nadlišek, posredno pa še mnogih drugih, pa tudi družbenega in umetnostnega konteksta, ki jih je obdajal. Pri vseh omenjenih umetnicah oziroma v njihovih delih lahko najdemo elemente, ki bi v času njihovega ustvarjanja lahko predstavljali homoerotično ljubezen ali romantično naklonjenost med ženskami.

Knjiga Zamolčane zgodovine je razdeljena na dva dela. Likovni del v avtorstvu Tatjane Greif prinaša tri razprave, in sicer o slikarkah Eldi Piščanec, Henriki Šantel in Ivani Kobilci. Tudi literarni del v avtorstvu Nataše Velikonja prinaša tri razprave, in sicer o Pavlini Pajk, Ljudmili Poljanec in Marici Nadlišek ter modernistkah Zofki Kveder in Vidi Jeraj.

Recenzija Bukla

Zamolčane zgodovine so nadaljevanje dolgoletnega raziskovanja avtoric, ki sta ga prvič strnili leta 2012 pod naslovom Lezbična sekcija LL: Kronologija 1987–2012 s predzgodovino. V njem sta dokumentirali predvsem nastanek lezbičnega gibanja od poznih osemdesetih let 20. stoletja dalje in se tako ob petindvajsetletnici oblikovanja lezbične sekcije na Slovenskem poklonili številnim aktivistkam in pionirkam.
Avtorici sta sicer že v prvem delu ugotovili, kako pomanjkljivo je prikazana zgodovina in pomen LGBT gibanja, v novem delu, v katerem raziskujeta še dlje v preteklost, osredotočata se namreč na likovne in literarne umetnice, rojene v drugi polovici 19. stoletja oziroma delujoče ob koncu 19. stoletja in v prvih desetletjih 20. stoletja, pa sta naleteli na še izrazitejšo fragmentarnost. Kot lahko preberemo v njunem predgovoru: »Ženske izpadejo iz raziskovalnega polja, deležne so parcialne, bolj ali manj naključne prisotnosti ali pa je njihova reprezentacija pristranska, kontaminirana, cenzurirana.« Avtorici ne opažata zgolj pomanjkljive vključenosti ­žensk v zgodovino, ampak tudi, če je celo prišlo do popisa, do omalovaževanja ustvarjanja teh žensk, saj so bile umetnice vedno najprej videne kot drugi spol, kot ženske, potem kot delavke (večinoma so bile učiteljice) in šele nato v opombi pod črto kot umetnice.
Avtorici sta pod drobnogled vzeli življenja in delo osmih umetnic: Elde Piščanec, Henrike Šantel, Ivane Kobilce, Pavline Pajk, Zofke Kveder, Vide Jeraj, Ljudmile Poljanec in Marice Nadlišek. Ob predstavitvi njihovih življenj in širšega družbenega umetnostnega konteksta sta na kratko predstavili tudi druge, ravno tako pomembne umetnice, pri katerih lahko najdemo elemente, ki bi v času njihovega ustvarjanja lahko predstav­ljali homo­erotično ljubezen ali romantično naklon­jenost med ženskami. Delo sta razdelili na dva dela: Tatjana Greif, sicer doktorica arheologije in koordinatorica Lezbične sekcije LL ter urednica lezbične zbirke Vizibilija, se je posvetila likovnim umetnicam, medtem ko se je Nataša Velikonja, s Prešernovo in Župančičevo nagrado nagrajena sociologinja, pesnica, esejistka in prevajalka, spustila v literarne vode. Upamo, da bosta avtorici nadaljevali svoje začrtano in skrbno raziskovalno delo in tako obudili vse preveč pozab­ljenih življenjskih zgodb.

Vanja Jazbec, Bukla 147

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...