Ženskost v glasbi skladateljic po 1918 = Femininity in the female music since 1918

Recenzija Bukla

Leon Stefanija je doktoriral na oddelku za muzikologijo, osredotoča se na področja spoznanoslovja glasbe in zgodovino novejše, prav posebej slovenske glasbene kulture. Katarina Bogunović Hočevar je prav tako muzikologinja, preučuje zgodovino teorije in estetiko glasbe 19. in prve polovice 20. stoletja; je predsednica Slovenskega muzikološkega društva. Zbornik prinaša trinajst pogledov na ustvarjalnost skladateljic in vprašanje ženskosti v glasbi manjših evropskih območij po letu 1918. Makedonija, Srbija, Kosovo, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Črna gora, Romunija, Ukrajina, Slovaška, Litva, Avstrija in Slovenija so države v fokusu. Kako so ustvarjale, bile pozicionirane v domačem, širšem prostoru in času, kako so – če so – razmišljale in ustvarjale na temo ženskosti. Avtorice in avtor zapisov jih obravnavajo skozi optiko spola, seksizma, medijskih odzivov na njihovo delo, skozi statistične poglede vseh segmentov izobraževanja, dela, objavljanja, sprejemanja. Zanimata jih teoretsko-analitična in kulturnogeografska komponenta žensk in ženskosti v glasbi. Geografski segment sega od patriarhalnega juga do kulture severa, ki je, kot zapišejo v uvodu, spolno fluidna, vrednostno prežeta z matriarhatom. Skupne točke je mogoče razbrati iz dveh dejstev: prvo je, da mnoge ustvarjalke odkrivajo določeno stopnjo nezainteresiranosti za vprašanje spola v ustvarjalnosti. Drugo dejstvo zbornika je, da ni mogoče odločno zanikati obstoja določene ravni, kjer je spol tako zgodovinsko kot tudi biološko prisoten. Glasbeno žanrsko so obravnavali vse od klasičnega do sodobnega, »sintetičnega« tona.

Jedrt Jež Furlan, Bukla 146

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.