Na obeh straneh Alp

Recenzija Bukla

Zgodovinske knjige, ki zaobjemajo nek prostor, so navadno vezane na posamezno državo, narod/jezik ali pa čas dogajanja, obsežna in izvirna zgodovinska monografija Na obeh straneh Alp pa je drugačna, pri njej sta, poleg avtorjev zgodovinarjev, sodelovali Slovenska akademija znanosti in umetnosti in ­Avstrijska akademija znanosti, kar pomeni, da gre za bilateralni knjižni projekt, ki je nastal na najvišji ravni. Gre za knjigo, o kateri lahko v teh časih, ko se enciklopedične izdaje umikajo v pozabo, govorimo zgolj v presežnikih, saj je nastajala kar pet let, ima štiri urednike, dvaindvajset avtorjev, šest prevajalcev in tudi redaktorico. Kljub temu, da Slovence in Avstrijce povezujejo dobrososedski odnosi, se še vedno vidimo skozi trdovratno zakoreninjene predstave. Knjiga Na obeh straneh Alp prinaša celovit pregled pomembnih dogodkov, osebnosti in odnosov in govori o tisočletju in pol skupne zgodovine današnjih Slovencev in Avstrijcev, ob tem pa osvetljuje premalo znana dejstva in odpira nov pogled na naše sobivanje. Začne se v zgodnjesrednjeveškem času okoli sedmega stoletja našega štetja, ko Slovani in Bavarci začenjajo bivati v skupnem prostoru, nadaljuje se z visokim in poznim srednjim vekom, ko se je oblikoval enotni gospostveni prostor med Alpami in Jadranom, ter potem podaljša pregled do zgodnjega novega veka, v vrtinec osmanskih vdorov, kmečkih uporov in verskih sporov. V nadaljevanju se posveti absolutizmu in razsvetljenstvu v 17. in 18. stoletju, pa obdobju od francoske revolucije do leta 1848 in nadalje do začetka prve svetovne vojne ter v čas njenega trajanja, ki se je končal z razmejitvijo Avstrije in Slovenije v letih 1918 do 1920. Zadnje stoletje, od razmerja med republiko Avstrijo in Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev pa do osamosvojitve Slovenije ter skupnega članstva v Evropski uniji, je obdelano podrobno, temu času pa je posvečena kar tretjina knjige, ki se sklene z različnimi kazali in seznami. Izjemna zgodovinska knjiga o ogledalih in podobah, ki jih drug drugemu nastavljajo slovenski in avstrijski sosedi.

Samo Rugelj, Bukla 187–188

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.