Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 25 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Rimska zgodovina

Jules Michelet
Rimska zgodovina
36,90 € 36,90 € Prihrani 0,00 €
Za pridobitev Buklinega bonusa v vrednosti 1,11 € se prijavite ali registrirajte
Rok dobave 2-5 delovnih dni, na zalogi pri dobavitelju Brezplačna poštnina

Povej naprej

Založba Modrijan
Leto izdaje 2013
ISBN 978-961-241-777-2
Naslov izvirnika Historie Romaine
Prevod Saša Jerele
Spremna beseda Gregor Pobežin
Urejanje Neža Vilhelm

Tehnične lastnosti
trda vezava
24 x 16,5 cm
920 g
432 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
zgodovina

Založnik o knjigi

Julesa Micheleta poznamo predvsem po neprekosljivi Zgodovini Francije. Toda kot mlad zgodovinar, ki se mu je že nasmihal prevzem zgodovinske stolice na Collège de France, je leta 1831 objavil Rimsko zgodovino. Pravzaprav le njen prvi del, Republiko: obdelal je torej obdobje od začetkov Rima do konca republike. V drugem delu naj bi se lotil rimskega cesarstva, a ga ni nikoli napisal.
Zakaj se njegova Republika bere še danes? Pustimo ob strani, da je izvirnega znanstvenega prispevka v njej malo in da je v delu strnil predvsem najnovejša odkritja svojih nemških sodobnikov, po drugi strani pa se premočno oprl na antične pisce. Ta mladi duh je namreč, razvnet od idealov julijske revolucije, ustvaril novo videnje antične zgodovine, naslanjajoč se na Vicovo filozofijo zgodovine kot napredovanja človeštva. Toda predvsem se je izkazal za odličnega pisatelja. Michelet je znal oživiti duha v mrtvi in omledni učenjaški tvarini in s tem zgodovino Rima modernizirati. Z občudovanjem in grozo, ki jo zbujajo njegovi uvodni geografski opisi, stopimo v območje sublimnega in zgodovina postane izpraševanje mrtvih, sestop v kraljestvo senc. Pripovedi antičnih piscev, na katere se pogosto opira, ta Flaubertov navdihovalec ne poenostavlja, temveč zgošča; intenzivira. Njegovo povzemanje in združevanje postavlja znane epizode v novo luč. Najprej zato, ker ima njegova pisava izjemno evokativno moč: Michelet je pravzaprav slikar, ki zna poskrbeti, da nekaj skrbno izbranih detajlov obudi dogodek, prizorišče, človeka. Romantični neoklasicizem, so temu rekli nekateri. Resda na škodo realističnosti, zato pa v prid širšega razumevanja zgodovine. Ob tem postavlja znano gradivo v nov okvir, ko močno pojasnjevalno vrednost pripiše konfliktu, boju interesov (pozneje se bo temu reklo razredni boj); izvorno dvojnost, ki se hitro prevede v nasprotje med plebejci in patriciji, odkriva že v mitu o Romulu in Remu. A konflikt je zanj tudi dejavnik napredka in univerzalizacije, ki je spremenil Rim v utelešenje vladavine prava.
Michelet je tudi mojster simbolnega branja. Na začetku njegove zgodovine stoji ustanovitev begunskega pribežališča, v katero se je zgrinjalo kar najbolj mešano prebivalstvo, simbol vse rimske zgodovine; konča se s samomorilskim objemom egipčanske kraljice in gada, ki ponazarja zmago Zahoda nad orientalskim prepuščanjem zapeljivi naravi, trenutek, ko je človeštvo vzelo usodo v svoje roke. In čeprav zaradi Micheletovega vizionarskega daru včasih trpi zgodovinska resnica, je zaznamoval rodove poznejših zgodovinarjev. Njegova Republika je ena redkih preglednih sintez, ki se osredotoča na zgodnja obdobja Rima, in kljub znanstveni zastarelosti premore toliko odlik, da opremlja bralca s prvinsko iskro zanimanja in osnovnim orodjem za bolj poglobljena branja.

Recenzija Bukla

Michelet (1798– 1874) je bil veliki francoski zgodovinar, najbolj znan po svoji Zgodovini Francije in Zgodovini francoske revolucije, v francoščini pa je prvi uporabil izraz renesansa. Rimska zgodovina je izšla leta 1831 kot Micheletovo zgodnejše delo, »ko je bil še bolj pisatelj kot zgodovinar«, v njem pa se je avtor osredotočil na nastanek, razvoj in razkroj Rima pred začetkom našega štetja, ko se je utapljal v državljanskih vojnah. Michelet svojo monografijo vpelje z opisom Italije, plemen, ki so naseljevala rimsko območje, in pa nastajajoče zakonodaje, kar vse je bilo podlaga za nastanek Rima (pri njegovem nastanku navaja tako mitološke kot najbolj verjetne razloge). V nadaljevanju pa se posveti predvsem rimskemu osvajanju v obdobju od leta 343– 134, v katerem so se po osrednji in južni Italiji pozneje lotili Sicilije in Sardinije ter si potem pokorili tudi Grčijo in Hispanijo. V zadnjem delu Michelet prikaže razloge za propadanje mesta v obdobju 133– 30, ko so se rimskemu senatu, predstavniku rimskega ljudstva, hodili klanjat kralji iz vsega sveta, medtem pa je to ljudstvo, izčrpano v neskončnih vojnah, že skoraj izginilo. Knjiga se sklene s poglavjem, ko Oktavijan in Antonij maščujeta umorjenega Cezarja, Antonij pa pozneje naredi samomor v Aleksandriji. Z mnogimi opombami in citati opremljeno delo je namenjeno predvsem tistim, ki jih zanima poglobljeno, hkrati pa eruditsko in živopisno branje o italijanski zgodovini.

Samo Rugelj, Bukla 97-98

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...