| Založba | Beletrina |
| Zbirka | Posebne izdaje |
| Leto izdaje | 2025 |
| ISBN | 978-961-298-445-8 |
| Naslov izvirnika | Emperor of Rome |
| Podnaslov izvirnika | Ruling the Ancient World |
| Leto izdaje izvirnika | 2023 |
| Prevod | Matej Venier |
trda vezava
23,5 x 15 cm
670 g
516 strani
Tip knjige
zgodovina
Kategorije
zgodovina
družbene vede > etnologija in antropologija
Založnik o knjigi
Knjiga Rimski cesar s podnaslovom Vladati antičnemu rimskemu svetu je raziskava dejstev in izmišljotin o vladarjih starega Rima. Razkriva nam, kaj so v resnici počeli in zakaj so o njih pripovedovali tako nenavadne, marsikdaj nadvse mračne zgodbe. Ukvarja se z vprašanji oblasti, podkupovanja in zarot, ponuja pa tudi pregled vsakdanjih opravil cesarjev in okoliščin, v katerih so živeli. Med drugim izvemo, kako so se prehranjevali, s kom so spali, kako so potovali, uradovali, preživljali prosti čas, ljubili in umirali. Spoznamo tiste, ki so omogočali delovanje vladavine enega človeka: previdne aristokrate, sužnje v kuhinji, marljive tajnike, dvorne šaljivce in celo zdravnika, ki je mlademu princu zdravil vnetje bezgavk. V knjigi izvemo ključna dejstva o vzpostavitvi in obstojnosti samodrštva in tiranije, ki nas opominjajo tudi, ko se tesnobno razgledujemo po sedanjosti.
Recenzija Bukla
Mary Beard (1955) je angleška zgodovinarka, specializirana za stari Rim, skrbnica Britanskega muzeja, bila pa je tudi profesorica na Univerzi v Cambridgeu. V slovenščini smo imeli do zdaj prevedeno njeno knjižico Ženske in oblast, najbolj znana pa je njena knjiga SPQR (kratica za rimski senat in ljudi), v kateri je podrobno obdelala zgodovino starega Rima. Knjiga Rimski cesar iz leta 2023 predstavlja nekakšno njeno nadaljevanje. V njej s širokim pripovednim zamahom, iz katerega seva obsežno znanje, smisel za pripoved in živopisen detajl, popiše in oriše (knjigi je dodan bogat grafični material) kronologijo skoraj tridesetih rimskih cesarjev od znanih in razvpitih, denimo od Julija Cezarja (leta 48 pr. n. št. je postal rimski diktator, umorili so ga čez štiri leta), Avgusta (ki velja za prvega pravega rimskega cesarja) pa vse do manj znanih Elagabala in Aleksandra Severja (ki je vladal do leta 235 n. št, ko so ga umorili). Med njimi je bilo sicer manj psihopatov, kot nam to prikazujejo filmi, trdi Mary Beard, vendar pa je bilo to obdobje za naše pojme vseeno nepredstavljivo kruto. Sugestivna zgodovinska knjiga!
Samo Rugelj, Bukla 189
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
Sorodne knjige
-
Zgodovina starega Egipta, 3. del Od pastirskih kraljev do konca tebanske monarhije 45,00 € Dodaj v košarico -
Avstro-ogrska monarhija v besedi in podobi - Slovenci II. Kranjska, Primorje 26,00 € Dodaj v košarico
